Ob škandalozni tiskovni konferenci v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v zvezi s smrtjo dojenčka zaradi sepse in priliko izkoriščajočem zdravniškem svarjenju pred vegetarijanstvom/veganstvom se človeku postavlja kar nekaj vprašanj o vzrokih takega ravnanja.
Temeljni kamen višje stopnje grozodejstev nad živalmi - in posledično nezdravega, vsejedega načina življenja - kot v zgodovinskih obdobjih pred njo je vsekakor postavila Rimskokatoliška cerkev (RKC) z izbrisom dejstva, da imajo tudi živali dušo. Glavna akterja pri tem sta bila glavni katoliški teolog in »svetnik« Tomaž Akvinski in katoliški filozof Descartes. Tudi zaradi odnosa katolicizma do živali sem se pred približno petnajstimi leti izpisal iz RKC.
Še danes se zaradi podpore Petrovega stola v imenu »boga« žrtvuje ogromno živali: klavnice, krznarske farme, lov, ribolov, poskusi na živalih, klanje živali za božič in veliko noč. Ja, res je. Danes katoliška duhovniška kasta živali ne mori več direktno, s svojimi rokami v cerkvah – kot je to počela tempeljska duhovščina v stari zavezi, ali pa še dandanes muslimani. Toda kakšen absurd!
V imenu kneza miru, Jezusa Kristusa, in v Njegovo »slavo«, kneza miru, ki je prišel na ta planet tudi za živali in naravo, ne samo za ljudi, tečejo za oba največja katoliška praznika reke krvi na najbrutalnejši način ubitih živali – kar dandanes naredijo kar verniki sami. Na čigav ukaz? Na ukaz krutega katoliškega boga podzemlja? Kristus in Bog Oče-Mati nimata s tem nobene zveze!
Kot so ugotovili veliki možje preteklosti (Pitagora, Leonardo da Vinci, Schopenhauer, Tolstoj, ... ): Mesojedi ljudje so resnično potujoči grobovi, v katerih so pokopane živali in dokler bodo klavnice, bodo tudi bojišča. Posvetilo in »blagoslov« pri umoru živali in zaužitju njihovih trupel pa daje katoliški kler – ali z žegnanjem šunke ali s Hubertusovimi mašami (žegen trupel divjih živali). Čeprav sem prepričan, da se tudi med duhovščino najdejo vegetarijanci/vegani, je vseeno bistveno več duhovnikov in župnikov, ki izživljajo svoje nizke, morilske strasti kot člani zelene, lovske bratovščine.
Danes je tudi vse premalo znano, da je RKC l. 314, na koncilu v mali Aziji prepovedala in preklela vegetarijanstvo. Nadaljnjih tisoč in več let so vegetarijancem, če se niso spreobrnili k mesojedstvu, vlivali tekoči svinec v usta ipd. Še do danes se RKC vegetarijancem ni opravičila, niti ni preklicala anateme nad njimi. Kaj šele, da bi priznala živalim dušo!
Torej odločitve RKC iz preteklosti še kako veljajo tudi dandanašnji.
Logično je tudi vprašanje, zakaj je bilo in je cerkvi še vedno toliko do tega, da bi človeštvu prikrila Jezusovo ljubezen do živali in celotne narave in da bi zatrla vegetarijanstvo.
Seveda tu ne gre samo za velikanske dobičke mesno predelovalne in farmacevtske industrije, kjer ima tudi cerkev svoje delnice in drug kapital. Danes je znanstveno dokazano s strani institutov in znanstvenikov s celega sveta – predvsem seveda tistih, ki niso na plačilni listi raznoraznih lobijev, da je mesojedstvo poleg drugega glavni rizični faktor za nastanek bolezni - berimo recimo »Kitajsko študijo«, prevedeno tudi v slovenščino, ali pa »Vegetarijansko jejmo, se mesu odpovejmo«, izdalo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice.
V moderni zahodni, na znanosti temelječi civilizaciji bi seveda moral po vsej zdravorazumarski logiki ta znanstveni dokaz o zdravem veganskem načinu življenja biti prenešen v prakso. Zakaj se to ne zgodi? Jasno je, da bi se zdravi, energije polni ljudje pustili bistveno manj manipulirati – bolehnih ljudi pa je zelo vesel tudi farmacevtski lobi.
Zaradi veganskega načina življenja bi tudi bolj razvili sočustvovanje do živali, narave in soljudi. Nivo zavesti takih posameznic in posameznikov bi se tako dvignila, s tem pa tudi sposobnost kritičnega reagiranja na prefinjene, toda krute metode manipulacije političnega podzemlja, katerega bistveni nosilni sestavni del je ravno cerkev. To pa ne bi bilo dobro, da se zgodi, a ne!?
