Novi poročili znanstvenikov sta zasejali dvom v trditve ameriške vlade, da je večina nafte, ki se je izlila iz poškodovane naftne vrtine pod ploščadjo Deepwater Horizon, že izginila. V prvem poročilu znanstveniki iz Univerze v Georgiji opozarjajo, da približno tri četrtine nafte, ki se je izlila iz vrtine, še vedno grozi pod gladino morja in predstavlja nevarnost za ekosistem.
Eden od vodij raziskave Charles Hopkinson je zatrdil, da je 79 odstotkov nafte, ki je niso ujeli tik ob izviru, ostalo pod gladino morja. Poročilo je nastalo na podlagi podatkov vlade, ki so bili po mnenju Hopkinsona napačno interpretirani, saj naj bi dokazovali, da je tri četrtine nafte izparelo, se raztopilo ali pa kako drugače ostalo ujete. "Ideja o 75 odstotkih izginule nafte, ki ne povzroča več skrbi, je absolutno nepravilna," opozarja Hopkinson.
Druga študija, ki jo je pripravila Univerza Južna Florida, svari, da je nafta onesnažila sedimente v podvodnih kanjonih. Kapljice nafte so našli v sedimentih kanjona DeSoto, ki s svojimi vodami, bogatimi s hranilnimi snovmi, slovi kot pomembno področje za razmnoževanje različnih vrst rib. Raziskovalci so po desetih dneh meritev prišli do ugotovitve, da se je večina nafte usedla na morsko dno vzhodneje od območja, kjer so pričakovali, njena koncentracija pa je tolikšna, da bi bila lahko strupena za živa bitja.
Na raziskave so se odzvali pri "National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)". Sporočili so, da so vladne ocene nastale na podlagi neposrednih meritev na področjih, kjer je bilo to mogoče in na najboljših možnih znanstvenih ocenah, kjer neposredne meritve niso bile mogoče.
Poudarili so tudi, da so vladni predstavniki jasno povedali, da preostala nafta pomeni potencialno nevarnost, zato pri NOAA še vedno pozorno spremljajo razmere na prizadetih področjih. Vodja NOAA Jane Lubchenco je v svojem poročilu Beli hiši 4. avgusta zapisala, da "je najmanj polovica razlite nafte že zunaj sistema, ostala nafta pa se hitro razgrajuje ali pa jo odstranjujejo z obal."
Toda profesorica Samantha Joye iz Univerze v Georgiji skupaj s svojimi kolegi ne vidi znanstvenega dokaza za te trditve: "Nisem še videla podatkov, ki bi me pripeljali do zaključka, da je polovica nafte izginila. Nihče sicer ne pravi, da se bo uresničil črni scenarij, a prav tako ne moremo reči, da nafte ni več. Skušamo le povedati, da je vpliv nafte še tu. Nafta je v vodi, nafta je na morskem dnu in zagotovo bo vplivala na sistem. Še naprej moramo nadzorovati stanje in ocenjevati, kakšne so posledice."
Ameriški predsednik Barack Obama je sicer pred dnevi plaže v Mehiškem zalivu razglasil za znova čiste, varne in odprte za posel. Njegova administracija pa je sporočila, da bo odslej iskanje nafte v globokem morju možno le še po temeljitih študijah o vplivu na okolje. Dovoljenje za vrtanje bodo dobili le tisti projekti, ki bodo predstavljali "omejeno tveganje za okolje", je sporočilo notranje ministrstvo.
Preiskovalno vrtanje ne bo več možno. Zvezni urad za upravljanje z energijskimi viri, regulacijo in nadzor (BOEM) tako ne bo smel več podeljevati "posebnih izvzetij" za vrtanje v morskih globinah, zaradi česar so podjetja lahko delala raziskave na morskih tleh brez ocen vpliva na okolje.
Novi poročili znanstvenikov sta zasejali dvom v trditve ameriške vlade, da je večina nafte, ki se je izlila iz poškodovane naftne vrtine pod ploščadjo Deepwater Horizon, že izginila. V prvem poročilu znanstveniki iz Univerze v Georgiji opozarjajo, da približno tri četrtine nafte, ki se je izlila iz vrtine, še vedno grozi pod gladino morja in predstavlja nevarnost za ekosistem.
