Gremo počasi in pazljivo, da česa ne izpustimo. Nadaljujemo s temo predhodne kolumne. Sedaj, ko se kaže velika priložnost, da bi FIHO kupil razpoložljive delnice Športne loterije za kar je vsa ta leta »šparal« denar, pa je kar naenkrat in brez prepričljivih argumentov g. Šuštaršič zamenjal ploščo, povsem spremenil strategijo in zamenjal politiko. Zanimivo, ne? Kako, velik borec za pravice invalidov ne želi, da FIHO pridobi še dodaten vir sredstev? Za koga torej dela Šuštaršič, če ne za invalide?
Igra dvojno igro seveda; za in v imenu drugih akterjev, ki se ne morejo izpostaviti ali se skriti za takšnimi in drugačnimi humanitarnimi nameni. Skoraj mu je že uspelo prepričati člane sveta, da tak nakup ni smiseln. Nekaj tu ne gre v račun, nekaj tu zelo smrdi. Nekaj v tem kaže, da se v ozadju odvijajo druge igre s številnimi akterji. Šuštaršič pa je ravno pravšnja figura za prikrivanje privatnih in kapitalskih interesov.
Vedno smo se spraševali zakaj Šuštaršiča pustijo pri miru, zakaj je nedotakljiv, zakaj kljub številnim odkritjem nepravilnosti, ga nihče ne ustavi? On pa se počuti tako suverenega in močnega, da nemoteno grozi, žali in žuga raznim državnim institucijam, ki ga upajo ovirati pri njegovih prizadevanjih. Počuti se in deluje nad zakoni, saj je vendar invalid.
Kljub neštetim pozivom na najvišje državne organe ter predstavnike izvršilne in zakonodajne oblasti, da se nezakonito delovanje in sistemske nepravilnosti ustavi in kljub temu, da je tudi s strani sodstva nekaj sodb, ki kažejo na »njegove« zlorabe, ni in ni nobenih političnih znakov za spremembe in vzpostavljanje reda in transparentnosti.
Ministrstvo za finance je v strategiji iger na srečo zapisalo, da bosta oba operaterja pri klasičnih igrah na srečo v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih organizacij. A sama načelna namembnost še ni nobena garancija tudi za namensko porabo sredstev. Nasprotno, zlorabe, ki smo jim že dolga leta priče, se pogosto skrivajo prav za nepridobitnostjo, za humanitarnimi, človekoljubnimi in drugimi plemenitimi nameni.
Tako je za javnost vse in inscenirano, dober PR pa poskrbi, da ljudje nimajo slabe vesti, ko zapravljajo denar za loterijo. Na spletni strani Športne loterije je zapisano: »Glavno vodilo ustanovitve Športne loterije je bilo v zbiranju finančnih sredstev za dejavnosti športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji.«
Potemtakem bi moral ves denar iti zgolj v ta namen, pa seveda ne gre, ampak napaja razne zasebne apetite, ki so prav v nasprotju z javnimi deklariranimi nameni. Kot bi se vsi delali norca, če poznamo lastniško strukturo in prikazane bilance!
Še ena zanimivost na katero smo naleteli. FIHO kot 40% lastnik Loterije Slovenije bi po logiki stvari moral imeti tudi 4 predstavnike v nadzornem svetu loterije; ima pa le dva, Šuštaršiča in Juga. Kako to, ali ni v interesu FIHO in torej je tudi invalidskih in humanitarnih organizacij, da zastopajo znotraj loterije svoje interese po pravičnem izplačilu?
Očitno ne, tu Šuštaršič noče konkurence, noče drugih, ki bi mu gledali pod prste in ocenjevali njegove milo rečeno čudne poteze. Tukaj Šuštaršiča ne zganja vika in krika, nasprotno, napade vsakogar, ki se ob to sistemsko anomalijo spotakne.
To sovpada še z eno zanimivo potezo, ki jo v začetku lanskega leta izvedel Šuštaršič. Spremenil se je statut Loterije Slovenije in iz 4 članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva, novo upravo bi bilo potrebno poiskati preko javnega razpisa, a so pravilo preprosto zaobšli. Pri tam je Šuštaršiču uspelo ponovno infiltrirati svoja dva človeka, že predsednika uprave Tima Kocjana [1] in že člana uprave Franca Križana[2]. Strategija je zožiti oz. omejiti krog »zaupnih« ljudi, ki odločajo in imajo dostop do informacij.
Čim manj jih je, manj se ve, kaj se počne; lažje izvajajo svoje »mahinacije«.
Kdo so ti »lisjaki«? »Old Boys-i« slovenskih iger na srečo: Kocijančič Janez, Tone Jagodic, Tone Vogrinec, Janez Bukovnik, Tim Kocijan in seveda zimzeleni invalid Boris Šuštaršič. Če smo katerega od fantov pozabili našteti, se globoko opravičujemo in ga pozivamo, da se nam javi sam.
Gospodje imajo tudi veliko dela, da za seboj zakrijejo vse sledi in veliko jih tudi stane vzdrževanje zaveznikov, raznih uradnikov na pristojnih institucijah, ki krojijo pravila po njihovem okusu in meri. Pa, da ne pozabimo politikov ki nič ne vidijo in nič ne vejo, dokler ni že vse prepozno. Nato se posipajo s pepelom in se otresejo vseh odgovornosti.
Elena Pečarič
Opombe:
1.Loterijo Slovenije oz. Tima Kocijana najdemo na 42 mestu seznama najbolje plačane uprave z 673.645 EUR↑
