|
||||||
|
|||||||
Piše: Regina S. Rant v Karma plus
V nekem morju in nekem času so se ribiči vsak dan s svojimi čolni odpravili na morje. Osem ur so lovili ribe, potem pa so se vrnili domov. Nekateri med njimi so imeli večje čolne in boljša mesta, kjer so lahko ujeli več rib. Vendar je vsak ulovil najmanj toliko, da je lahko preživel. Zato se niso pretirano spraševali, zakaj je tako in ne drugače.
Potem pa je prišel vihar in začel premetavati čolne. Ko se je morje umirilo, so se znašli na drugih mestih. Nekateri na boljših kot prej, drugi na slabših. Spet so ribarili naprej, vendar se je v bližini znašla velika ribiška ladja, ki je bila v resnici ves čas tam, vendar se je zdelo, kot da ne obstaja. Čakala je, da je vihar pregnal meglo, nato pa se je začela mešati v življenje ribičev.
Ulov je bil iz dneva v dan slabši in ribe, ki so jih ujeli, so vedno teže prodajali. Ljudje na veliki ladji so jih začeli nagovarjati, naj prodajo svoje čolne in se zaposlijo na njihovi ladji. Obetali so jim lepše življenje v veliki skupnosti, ki jim bo zagotavljala varnost pred sovražniki. Ribiči so nazadnje - tudi po prepričevanju svojih zaupnikov - sprejeli ponudbo. Res so dobili službe na veliki ladji, vendar so delali od jutra do mraka in zaslužili manj kot prej. Potem so nekateri ostali brez plač in nato še brez službe. Vedno več jih je ostalo doma in so gledali na morje samo še od daleč. Sosedje so začeli stegovati šape po njihovem morju in nihče jih ni branil. Tisto, kar je bilo videti kot rešitev ali dobra priložnost, se je izkazalo kot past.
KAJ JE NAROBE Z NAMI?
Slovenija ima kot majhna država veliko večje možnosti prilagajanja kot pa na primer taki giganti, kot so Združene države Amerike. Hitro lahko spremeni smer in potegne koristi zase, ne da bi pri tem pomembno vplivala na svetovne trende. Zato še toliko bolj preseneča dejstvo, da se ji znova in znova ponujajo priložnosti, ki pa jih ne zna ali noče izkoristiti.
Ne moremo iz svoje hlapčevske kože. Pripravljeni smo vse tolerirati in za vsako ceno hočemo ugajati. Manjka nam pokončne drže. Vidimo drevo, ne pa gozda. Ta zgodba se ponavlja od najnižjega do najvišjega nivoja. Oglejmo si pet primerov:
1. zgodba:
Možakar se zaleti s traktorjem v sosedovo ograjo in jo podre. Lastnik stopi ven iz hiše, da bi videl, kaj se dogaja. Namesto da bi se mu možakar opravičil za škodo, skoči s traktorja in ga še udari. To ni bilo prvo nasilje nad sicer prijaznim in poštenim človekom, vendar je zanimivo to, da okolica ni reagirala odklonilno, ampak nasilneža še naprej vljudno pozdravlja. Našli so si gospodarja!
2. zgodba:
Direktor neke firme si je v podeželskem okolju zgradil veliko hišo. Kamioni, ki so dovažali gradbeni material, so pri obračanju poškodovali dovoz na sosednji poti. Stanovalci hiš ob poškodovani poti so zaman čakali, da bo novi sosed spravil dovoz v prvotno stanje. Znanec je lastnika hiše seznanil s težavo. Ta pa mu je arogantno odvrnil: „Veste, jaz sem hišo kupil na ključ, če veste, kaj je to na ključ?“ „In kaj boste storili sedaj“, vprašam znanca. „Nič, zdaj pa samo še: Dober dan, dober dan“, je ponosno odvrnil. Človek bi počil od smeha. Arogantnega tipa brez kančka odgovornosti zdaj še pozdravljajo in mu s tem dajo vedeti, da v novi soseski lahko počne, kar hoče.
3. zgodba
V nekem nemškem mestu je neki poslovnež utajil davek. Ko se je to razvedelo, ga nihče v njegovi ulici ni več pozdravljal, pa čeprav je imel drag avto in veliko hišo. Prisiljen se je bil odseliti. Sosedje so se zbali, da bo trpel njihov ugled, če bodo tolerirali prevaro.
4. zgodba:
Naš predsednik vlade naj bi menda bil v veliki zadregi, če na referendumu ne bi potrdili arbitražnega sporazuma o meji. Baje bi potem trpel naš ugled v mednarodni skupnosti. Medtem pa goljufiva in zadolžena Grčija že dolga leta blokira vstop Makedonije v Evropsko unijo samo zaradi imena Makedonija. Pa doslej še nihče ni rekel, da zaradi tega trpi ugled Grčije v mednarodni skupnosti.
5. zgodba:
Slovenija je močno zadolžena in kazalci gospodarjenja ne kažejo izboljšanja. Ko se v Bruslju pojavi ideja, da bi posodili denar Grčiji, na vidiku pa so še Španija, Portugalska in Irska, je naša vlada takoj pripravljena dati denar, ki ga nima. "Dati" pravim zato, ker je verjetnost, da ga bomo dobili nazaj, po mnenju strokovnjakov minimalna. Res je, da bodo nekatere članice unije dale posojilo Grčiji, vendar one prelagajo denar samo iz levega v desni žep, kajti Grčija je dolžna denar njihovim bankam. Slovaška pa je rekla NE in prav nič je ne skrbi za njen ugled. Španija, Portugalska in Irska pa bodo verjetno dobile odpustek.
Ali postajamo dežela prevarantov, goljufov in tatov?
Neverjetno hitro smo se naučili vseh vrst goljufij in prevar. Kot da smo komaj čakali na to. Vsekakor je splošno toleriranje in nekaznovanje takšnega ravnanja zelo spodbudilo razmah takih dejanj. Samo enega primera se spomnim v času samostojne Slovenije, da je doživel epilog v zaporu. Najbrž nimamo dovolj elitnih zaporov za take občutljive duše. Edina dobra stvar pri tem je, da postane vsak goljuf ali prevarant slej ko prej tudi sam žrtev goljufije ali prevare.
Kaj pa tatovi? V glavnem se jih ne splača loviti, pa tudi tvegano je.
Koliko prispeva slab feng šui?
Ljudje nismo imuni na slab feng šui domov in delovnega okolja in se ustrezno odzivamo.
Če pogledamo kar slovenski parlament, ki se nahaja na Šubičevi 4. Hišna številka 4 je simbol za stagnacijo, v najslabšem primeru tudi nasilje. Na številki 4 je izjemno težko uspeti. Če vodite na številki 4 lasten posel, potem boste skoraj gotovo bankrotirali.
Skeptiki bodo nemara rekli, da to velja samo na Kitajskem, kjer je znak 4 podoben znaku, ki pomeni smrt. V vzhodnih državah, kjer se ravnajo po načelih feng šuija, se izogibajo številki 4, čeprav nimajo kitajske pisave. Tam izpustijo številko 4 celo pri nadstropjih. Tretjemu nadstropju sledi peto. Prav tako se izogibajo številkam 13, 24 in 74, ki so po izkušnjah nesrečne številke. V italijanskem parlamentu glasove štejejo "11, 12, 12 bis, 14, …" Ko so Singapurskemu predsedniku predstavili dejstvo, da je na enem od bankovcev 13 znakov, je takoj ukazal, da bankovec zamenjajo. Mimogrede, Singapur je ena najbogatejših držav na svetu.
Hiše s številko 4 so tudi pri nas največkrat v zelo slabem stanju ali pa so zapuščene ali pa te hišne številke v ulici oziroma v vasi sploh ni, ker se je hiša podrla. Ali pa gre za novo hišo, ki so ji podelili številko 4, ki je bila prosta. Ni slučajno, da so skupine stanovanjskih blokov v različnih mestih na številki 4a, b, c, d,... Celo predsednik največje opozicijske stranke stanuje v bloku s številko 4. Dober primer je tudi hotel na čudoviti lokaciji, ki ima številko 4. Nikoli v daljni in bližnji preteklosti še ni uspešno posloval. Vsak novi lastnik je vložil vanj velika sredstva, potem pa je šlo samo navzdol. Ne glede na to, kdo je bil lastnik, so zaposleni dajali vtis, da jih gostje bolj malo zanimajo. Tudi NKBM ima sedež na številki 4.
Vhod v parlament je obdan s simboli narodno osvobodilnega boja! Vhod je izjemno pomemben del vsake stavbe. Vtis, ki si ga človek ustvari pred vhodom, zaznamuje njegovo nadaljnje bivanje in ravnanje. Vsak poslanec najde v teh simbolih nekaj, kar naredi nanj vtis. Vse skupaj pa prispeva k čustvenemu prepiranju poslancev, namesto h konstruktivnemu sodelovanju v splošno dobro.
Kaj pa feng šui naših hiš in poslovnih stavb?
Klasična delavska hiša ni ravno primer dobrega feng šuija. Neznačilen vhod, ponoči večinoma neosvetljen, ozki hodniki, neustrezna razporeditev prostorov, prenatrpanost s pohištvom, skratka še in še razlogov je za to, da se življenje stanovalcev zapleta in je daleč od mirnega sožitja v blaginji. Pa tudi stanovanja v blokih in novodobne bogate hiše so s svojimi nenavadnimi tlorisi, kjer energija ne more normalno krožiti, vir številnih težav za stanovalce.
Arhitekti si dajejo duška s fantastičnimi oblikami poslovnih stavb. Vendar ni vseeno, kakšno obliko ima stavba. Prilagojena mora biti dejavnosti, ki se v njej opravlja. Kar je dobro za Jupitra, ni dobro za vola, so rekli že stari Rimljani. Kar je dobro za opero, ni dobro za banko. Pred leti sem napovedala, da bo banka Hypo Leasing v Celovcu kmalu propadla. Banka se je takrat preselila v novo poslopje, podobno potapljajoči se ladji. Taka stavba ni primerna za banko, ker ne vzbuja zaupanja pri ljudeh. Res se je kmalu zatem slišalo, da so poneverili nekaj milijard. Po vseh peripetijah je ne dolgo tega banka tudi bankrotirala.
Skoraj vedno se najdejo rešitve za tovrstne probleme. Nič ni nemogoče, država pa ima tako in tako vse vzvode v svojih rokah. Kdaj se bodo končno zganili tisti, ki so odgovorni za izobraževanje naših arhitektov? Veliko nesreče bi nam prihranili. In zagotovo ne bi trpel njihov ugled. Za vsak slučaj pa naj povprašajo po feng šuiju na največjih univerzah v Združenih državah
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20100731215659505
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
