Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100724150152226

Rast skozi partnerski odnos torek, 20. oktober 2020 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke NAPOLNIMO "REZERVOAR LJUBEZNI" Velikokrat se zgodi, da se dva, ki sta se imela rada, razideta. Razlogi za to so različni, večina jih je povezana s pomanjkanjem ljubezni. Zelo pogost je stavek: "Imela sva se neskončno rada in potem je naenkrat ljubezen izginila." Ko spoznamo partnerja in se odločimo za skupno zvezo, je med nama slepa romantična zaljubljenost, ki naju žene skupaj. Na višku zaljubljenosti smo evforični. Čustveno smo obsedeni drug z drugim. Hodimo spat in zbujamo se z mislijo na ljubljeno osebo. Komaj čakamo, da se spet vidimo in ko smo skupaj – kot da bi lebdeli v oblakih. Ko se držimo za roke, se nam zdi, da nam kri vre po žilah. Ko smo zaljubljeni, je v naših očeh partner popoln. Njegove slabosti zmanjšujemo ali pa jih sploh ne vidimo. Drugi, ki niso v takem stanju, nas lahko opozarjajo na napake in slabosti partnerja, vendar zaman, saj je ljubljena oseba v naših očeh brez napak in mnenje drugih brez pomena. "Drugi pari se naj kar prepirajo, midva se že ne bova, saj se imava preveč rada," si rečeva. Energija, ki se razvija na tej stopnji odnosa, prihaja sama od sebe, brez truda, in želimo si, da bi trajala večno. Nato nas doleti 'resničnost'!  Pristanemo na trdih dejanskih tleh. Naenkrat  pričnemo opažati napake in slabosti druge osebe. Opazimo, da so nekatere osebnostne lastnosti našega partnerja za nas moteče. Ugotovimo, da nas partner zna tudi prizadeti, razjeziti, naenkrat zaslišimo ostre besede in kritike. Tiste majhne osebnostne napake, ki smo jih kot zaljubljeni spregledali, sedaj postanejo ogromne ovire. Nenadoma se zavemo partnerjeve sebičnosti, neobčutljivosti, brezbrižnosti. Ne vidimo ga več kot popolnega. Kakor da bi oblaček, v katerem smo živeli, počil. Partnerja ugotovita: "Nisem se poročila s princem na belem konju." ali "Mogoče pa ona ni ženska mojih sanj." Temu bi lahko rekli 'dobrodošla v realnosti odnosa (zakona)', kjer lasje ostajajo v umivalniku, kjer razpršene bele pikice zobne paste prekrivajo ogledalo, kjer se pokrov straniščne školjke noče sam dvigniti in spustiti, kjer čevlji nočejo sami do omare ... To je svet, kjer lahko pogledi ubijajo in besede ranijo. Intimni ljubimci lahko postanejo tudi smrtni sovražniki. (Ste gledali film 'Vojna zakonce Rose'?) Mnogi se sprašujejo, kam je šla tista zaljubljenost, ki so jo čutili na začetku. Je bila tukaj le zato, da bi nas prevarala, da se odločimo za življenje v dvoje? Ne! Glavni problem je v tem, da smo imeli napačne predstave in pričakovanja, da bo zaljubljenost trajala večno. Psihologi, ki so raziskovali ta pojav, so ugotovili, da je življenjska doba romantične zaljubljenosti kvečjemu dve leti. Nekateri pari so tako razočarani, da se rajši razidejo in začnejo iskati ljubezen drugje. Drugi pa so vztrajni in pogumni ter se odločijo za težjo pot – pot učenja, kako ljubiti drugega brez občutka zaljubljenosti. Začnejo iskati pravo ljubezen. Torej to pomeni, da zaljubljenost ni ljubezen. Naštel bom nekaj razlogov: Zaljubljenost ne pride zaradi lastne volje. Ne moremo reči: sedaj se bom zaljubil ali 'odljubil'. Zanjo se ni treba truditi. Karkoli v zaljubljenosti počnemo, od nas ne zahteva discipline in pretiranega truda. Osebnostna in duhovna rast drugega nas ne zanima. Našega  partnerja vidimo že kot popolnega. Razum je zamegljen. Počnemo stvari, ki jih morda nikoli ne bi, če nam zaljubljenost ne bi zmešala glave. Vzrok mnogih prekinjenih zvez je, da partnerja ne znata skupaj gojiti ljubezni. Morda ne vesta, da je za ljubezen treba tudi kaj storiti, saj ne pride sama od sebe. Pogosto si eden ali oba prizadevata, da bi spremenila drugega in skoraj nikoli zares ne upoštevata dejstva, da smo ljudje edinstveni in zato različni. To pa pomeni, da so lahko naše želje, potrebe in cilji povsem drugačni od partnerjevih. Vemo pa, da je človek srečen, če je zadovoljen. Zadovoljstvo je vse, kar je človeku potrebno in hkrati najboljše jamstvo za dobre odnose. Zadovoljen človek najde na partnerju malo napak. Če ne najde napak, ni priložnosti, da bi kritiziral, če ne kritizira, ni prepirov. Zato v odnosu vladata mir, razumevanje in zadovoljstvo. Zadovoljni smo namreč takrat, ko je naš 'rezervoar ljubezni' poln in takrat imamo občutek polnosti, sprejetosti, radosti ... Kako to doseči? Kako si napolniti 'rezervoar' z ljubeznijo? Odgovor je najprej v tem, da ljubezen iščimo v sebi. Postanimo sami sebi zadostni in se ne navezujemo na zunanje dejavnike. To pomeni, da si napolnimo svoj 'rezervoar ljubezni' sami. S pomočjo vzpostavljanja stika s samim seboj oživljamo kvalitete srca – notranjega jaza. (zaupanje, iskrenost, sočutje, poštenost, spoštovanje, brezpogojnost, nenavezanost, odprtost). Redna meditacija nam to omogoča. Prav tako je pomembno, da nam drugi napolni naš 'rezervoar ljubezni'. Tega nam lahko napolni le brezpogojna ljubezen. Ta se zgodi šele, ko začnemo razmišljati, da bi lahko kaj naredili za drugega. Pomeni, da s pozornostjo nismo več usmerjeni samo nase in na to, kako bi drugega spremenili, ampak nam postane mar tudi za partnerja. Tako lahko med nami steče ljubezen. Vendar je to le potreben pogoj, da se ljubezen prelije, ni pa tudi zadosten. Velikokrat se zgodi, da tisto, kar nam pomeni ljubezen, ne pomeni tudi drugemu. Morda naš jezik ljubezni drugi ne razume. Ta namreč razume samo svoj jezik ljubezni. Če se ga naučimo in ga začnemo uporabljati, drugi postane zadovoljen, srečen, ima občutek, da ga imamo radi, da mu nekaj pomenimo – njegov 'rezervoar ljubezni' je poln. Če ne govorimo istega jezika ljubezni kot tisti, s katerim živimo, je lahko ta nezadovoljen, nesrečen, ima občutek, da ga nimamo radi, se zapira vase – njegov 'rezervoar ljubezni' je prazen. Ker smo ljudje različni, so stvari, ki nam napolnijo naš 'rezervoar' z ljubeznijo, različne. Nekdo si želi dotika, drugi spodbudne besede, tretjega osrečijo majhna darilca, četrti bo zadovoljen, če si bomo vzeli čas zanj ali če mu bomo naredili kakšno uslugo. Če hočemo napolniti partnerjev 'rezervoar' z ljubeznijo, moramo poiskati njegov jezik ljubezni. Včasih nam že vprašanje: "Kaj si želiš, da storim zate?" pomaga utreti pot do partnerjevega srca. Psihologi so odkrili, da je želja biti ljubljen prvinska čustvena potreba človeka. Večina ljudi želi biti ljubljenih, imeti občutek, da je nekomu mar zanje, da jih nekdo spoštuje ... Zato se splača potruditi in tistim, ki nam v življenju nekaj pomenijo, dati občutek ljubezni – napolniti njihova srca z ljubeznijo. Če se za to trudita oba v odnosu, je odnos harmoničen in partnerja vse bolj vesta, kaj je to ljubezen. Damir Orehovec www.cdk.si/soutripanje Komentarji (2) www.pozitivke.net