Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100721145310503

Meditacija meseca četrtek, 22. julij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke MEDITACIJA MESECA 20. julij – 20. avgust 2010 POT K BISTVU Nikakor ne želim zmanjševati pomen dejstva, da smo kot utelešeni ljudje del narave in njene biosfere. Kot del narave in njenega polja življenja, uresničujemo enega pomembnih ciljev naše evolucije, izkusiti materialni svet in naučiti se biti ustvarjalen v pogojih snovnega sveta. Strinjali se bomo v tem, kako čudovit dar je telo in z njim naša sposobnost, uresničevati svoje vizije in vsakdanja veselja v območju neposrednega občutenja. Vemo pa, da materialno telo skupaj s svojim bio-energijskim organizmom nista edini razsežnosti našega bitja. Obe sta prepojeni s še bolj pretanjenim energijskim poljem duhovne narave. Govorimo o duhovni razsežnosti človeškega bitja, o naši večplastni zavesti. S pojmom večplastne zavesti mislim v tem primeru tako na našo sposobnost spominjanja in razumskega procesiranja idej, kot tudi na višje oblike zavesti, med katerimi naj omenim našo sposobnost imaginacije kot ustvarjalnega orodja zavesti. Potem pa se že bližamo najglobljim plastem zavesti, povezanimi z našim duhovnim bistvom, imenovanim duša. Tak bi v skopih besedah bil spekter naše zavesti, ki ga za razliko od biosfere imenujemo noosfera. Beseda pride od grškega izraza za um, »noos«. Kolikor biosfera skrbi za pretakanje in ciklično kroženje življenjskih funkcij, tako je naša osebna noosfera odgovorna za osmišljanje našega bitja in vsega kar v svojem življenju počnemo. Tako velja na splošno, obstajajo pa tudi posebne naloge polja zavesti, od katerih je vsekakor najpomembnejše izpolnjevanje naših trenutkov in dejanj z energijskim vzorcem naše identitete. Tako postaja noosfera tista razsežnost našega bitja, ki je sposobna povezovati vse bolj ali manj razpršene trenutke naše pozornosti in rokave naših dejavnosti v celoto, prepojeno z našo enkratno identiteto. Tako kot je biosfera človeškega telesa prepojena s poljem zavesti - našo noosfero – tako tudi biosfera planeta Zemlje in življenjsko polje vsakega njenega kraja ali pokrajine. Polje Zemljine zavesti se širi skozi vse ravni njene biosfere, vključno z njenim vitalno-energijskim organizmom. Posamezne elemente Zemljine noosfere poznamo kot elementarna bitja. Njihovo vlogo v polju zavesti povezujemo z načinom, kako deluje zavest rastlin, kamenin in vseh drugih bitij na zemeljski površini. Elementarna bitja niso razpršena tako kot ljudje, neprestano švigajoč iz enega kraja v drugega. Elementarna bitja se zlivajo v enotno polje zavesti narave in skupaj sestavljajo noosfero nekega kraja ali pokrajine – čeprav znotraj enotnega polja izpolnjujejo določene vloge. Elementarna bitja lahko primerjamo z bolj površinskimi sloji človekove zavesti, ki smo jo zgoraj definirali kot sposobnost spominjanja in presnavljanja idej. Potem pa obstajajo globlji vidiki Zemljine noosfere, ki so zbrani v njeni notranjosti in se dotikajo bistva planeta, oziroma planetarne duše. Ko prvinska ljudstva govorijo o stiku z Materjo Zemljo verjetno mislijo prav na te globlje vidike njene noosfere. Vendar bi bilo napak misliti, da ti globlji vidiki Zemljine noosfere nujno ostajajo skriti v njeni notranjosti. Kot nadrejeno in posebej prefinjeno polje Gajine zavesti se raztezajo skozi vse plasti planetarnega prostora -  tudi skozi našo osebno noosfero – in nam, vsem bitjem Zemlje, dajejo občutek nekega skupnega namena bivanja. Namen tokratne meditacije meseca je priti s pomočjo polj zavesti v stik z osebnim in nato še s planetarnim bistvom. Meditacija skuša tudi spodbuditi procese čiščenja osebne in planetarne noosfere, da bi se odstranilo čim več zaprek na poti do bistva. Ko sediš ali stojiš si predstavljaj, da vsi elementi tvojega snovnega telesa (vsak zase) rotirajo v desno. Prav počasi se posamič in na ritmičen način pomikajo v desno okrog telesne osi. Na tak način se strukture vitalnega telesa zrahljajo, njegovi sestavni deli zapustijo navajeni razpored. Ko se to nenavadno rotiranje dogaja, bodi ves čas pozoren na tisti subtilni (svetlobni) del tebe, ki se ne pomika nikamor, temveč ostaja na svojem mestu in v stanju neomajne navzočnosti. Občuti ga, potopi se vanj, spoznaj ga, da se približaš svojemu bistvu. Če pa se želiš soočiti s zaprekami, ki te ovirajo na poti osebnega prečiščevanja, potem rotiraj v nasprotni smeri, v levo. Zavedaj se, da boš v nasprotni smeri srečal(a) svoje senčne vidike, ki so še vklenjeni v tvoje polje zavesti in njegovega spomina. Predihaj jih z vijolično barvo preobrazbe, da osvobodiš vklenjene spomine. (Lahko se zgodi, da je pomen leve in desne smeri pri komu zamenjan, kar je povezano s posebnostmi osebnega energijskega polja.) Če se želiš globlje povezati z bistvom Zemlje, lahko isto vajo narediš še s planetarnim telesom. Zemlja že tako ali tako rotira. Ti si le predstavljaj, da ne rotira kot zbita masa, temveč kot množica posameznih delcev, tako da nastane dovolj prostora za razodetje njenega polja zavesti. Osredotoči se na tisto Zemljo, ki se pri rotaciji ne premika, temveč ostaja v večnem miru. Tista je bistvena. Občuti jo in poglej ji v oči. Marko Pogačnik Komentarji (0) www.pozitivke.net