|
||||||
|
|||||||
Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si
Razvrat ali bolezen?
Tokrat zaključujemo s pregledom seksualnih parafilij. Te neobičajne spolne prakse, močne spolne potrebe ali posebne spolne fantazije so povezane z različnimi predmeti, neobičajnimi praksami, s trpljenjem, poniževanjem …
Nekatere parafilije družba strogo obsoja in zakonsko prepoveduje, medtem ko druge zgolj blago prezira, saj niso nevarne. Posamezne prvine katerekoli od parafilij še ne pomenijo motnje oziroma bolezni, vse dokler te dejavnosti in misli niso edini in izključni način doseganja spolnega vzburjenja ter potešitve – takrat je tovrstno obnašanje smiselno zdraviti. Drugače je pri hudih oblikah parafilij, katerih zdravljenje zahteva tudi zakon.
Voajerizem
Vznemirjenje med skritim opazovanjem spolnega akta, običajno neznancev. Največje vznemirjenje pri osebi povzroči védenje, da jo utegnejo zasačiti. Cilj opazovanja je seksualno vzburjenje; voajerju ne do seksualne dejavnosti z opazovano osebo. Vrhunec voajer navadno doseže s samozadovoljevanjem med opazovanjem ali pa pozneje, ko se videnega samo spominja. Voajerji pogosto sanjarijo o seksu z opazovanimi osebami, v resnici pa do tega pride zelo redko. Voajerizem navadno nastopi še pred petnajstim letom starosti.
Sitofilija
Sitofil je oseba, ki jo vznemirja uporaba hrane v seksualne namene. Legenda pravi, da naj bi leta 1967 policija zasačila Micka Jaggerja z glavo v mednožju Marianne Faithfull, iz katerega je štrlela tablica čokolade. Namesto čokolade sitofili uporabljajo tudi nekatere vrtnine, mesne izdelke in trdo kuhana jajca, pa tudi kuhane špagete in tekočo hrano.
Mazohizem
Pri mazohizmu spolno vzburjenje povzročajo trpljenje ponižanja, bolečine, trpljenje … Nekatere osebe tako med samozadovoljevanjem kakor tudi med odnosom preganjajo mazohistične želje, vendar jih ne uresničijo, druge jih izvajajo na sebi (privezovanje) ali pa jih zadovoljujejo partnerji. Seksualne dejavnosti, ki vključujejo partnerja, obsegajo privezovanje, povezovanje oči, teptanje, tepež, bičanje, šibanje, elektrošoke, rezanje, poniževanje, uriniranje, iztrebljanje, siljenje k plazenju in laježu, besedno poniževanje … Nekateri mazohisti si celo želijo, da jih partner obravnava kot nemočnega otroka in jih oblači v plenice.
Posebna oblika mazohizma je hipoksifilija, ki povečuje seksualno vzburjenje z odtegovanjem kisika, kar mazohisti dosegajo s pritiskom na prsi, z zankami, s plastičnimi vrečkami, z maskami in s kemikalijami. Seksualni mazohizem se navadno začne v mlajših letih. Nekateri mazohisti sčasoma, ali v obdobjih stresa povečujejo intenzivnost mazohističnih postopkov, kar lahko pripelje do resnih poškodb in celo smrti.
Pedofilija
Ena od najbolj zavržnih seksualnih praks je seksualna dejavnost z otroki, navadno starimi trinajst let ali manj. Da gre pri osebi za pedofila, mora biti starejša od šestnajst let oziroma vsaj pet let starejša od otroka. Nekateri pedofili imajo rajši fantke, spet drugi deklice, za tretje je spol nepomemben. Pogostejše žrtve pedofilov so deklice. Nekatere pedofile privlačijo izključno otroci, medtem ko drugi občujejo tudi z odraslimi. Pedofilske dejavnosti obsegajo opazovanje in razgaljanje otrok, izpostavljanje svojega telesa, samozadovoljevanje pred otroki, dotikanje njihovih spolnih organov in božanje. Nekateri otrokom ližejo spolne organe, vanje vtikajo prste, tujke ali penis, pri čemer uporabljajo različno stopnjo sile. Pedofili te dejavnosti navadno razlagajo z izgovori ali pa jih racionalizacijo, češ da ima to izobraževalno vrednost, da otroku ponuja seksualno ugodje ali da je bil otrok seksualno izzivalen. Motnja navadno nastopi v najstniških letih, čeprav nekateri trdijo, da jih otroci niso vzburjali vse do odraslosti.
Pedofilija je zakonsko prepovedana. Po novem zakoniku je v Sloveniji najvišja zagrožena kazen za spolno nasilje nad otroki petnajst let zapora.
Sadizem
Pri sadizmu gre za seksualno naslado ob poniževanju partnerja, povzročanju bolečine, trpljenja … Nekatere ljudi obsedajo sadistične sanjarije, ki utegnejo nastopiti med seksualno dejavnostjo, vendar jih nikoli ne uresničijo. Drugi zadovoljujejo svoje sadistične želje s partnerjem, ki si želi trpeti, čutiti bolečino in biti ponižan. V takšnem primeru je trpljenje žrtve dejanje, iz katerega sadist črpa vznemirjenje. Pri sadističnih željah in dejavnosti gre za postopke, ki izkazujejo prevlado (dominacijo) nad žrtvijo (denimo siljenje žrtve, da se plazi po kolenih). Obsega lahko tudi zapiranje, povezovanje oči, tepež, udarce, bičanje, prebadanje, klofutanje, povzročanje opeklin, posiljevanje, rezanje, zbadanje, davljenje, mučenje … Sadistično seksualno sanjarjenje pogosto nastopi že v otroštvu in tudi izvajanje sadističnih dejavnosti se navadno začne zelo zgodaj.
Zoofilija (zoorastija)
Zoofilija je odvisnost od spolnih odnosov z živalmi in velja za eno od najstarejših spolnih odstopanj, razširjena pa je po vsem svetu. Ta parafilija je lahko bodisi aktivna bodisi pasivna. Osebo osvobaja strahu pred zavrnitvijo, kar je značilno tudi za večino drugih parafilij, ki ne obsegajo stikov z drugo osebo. Pogosto je prisotna že v otroštvu.
Zoofilija se pojavlja predvsem v okoljih in situacijah, v katerih je spolni odnos z odraslo osebo še posebno tabuiziran, denimo v primeru prepovedi spolnih odnosov pred poroko, skrajnih verskih stališč, rasnih ali drugih predsodkov, pa tudi kot izhod v sili. Pojavlja se predvsem pri shizoidno osebnostno strukturiranih pastirjih, živečih v samoti, pa tudi pri osebnostno motenih ljudeh, ki imajo lahko hkrati več vrst parafilij.
V Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji je za spolni odnos z živaljo zagrožena večletna ali celo dosmrtna zaporna kazen. V Sloveniji je spolno nasilje nad živaljo obravnavano kot mučenje in se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šest mesecev oziroma do enega leta.
Transvestitski fetišizem
Za to parafilijo je značilno preoblačenje v oblačila nasprotnega spola. Gre za moške, ki zbirajo ženska oblačila in se vanje tudi preoblačijo. Med oblačenjem v oblačila nasprotnega spola se navadno samozadovoljujejo in sanjarijo, da so hkrati moški subjekt in ženski objekt svojih seksualnih želja. Motnjo opisujejo izključno pri heteroseksualnih moških. Če preoblačenje v oblačila nasprotnega spola spada k motnji spolne identitete, ne gre za transvestitski fetišizem. Nekateri moški pod moškimi oblačili nosijo posamezne kose ženskih oblačil, drugi pa se popolnoma preoblečejo v žensko in se tudi naličijo. Motnja se navadno začne s preoblačenjem v otroštvu in najstniških letih. V večini primerov se oseba v javnosti ne pojavlja preoblečena vse do odraslosti. Izbrani kosi obleke so lahko zanjo erotični sami po sebi, njihova uporaba pa lahko postane navada – sprva med samozadovoljevanjem, pozneje pa tudi med spolnimi odnosi. Pri nekaterih se vzgibi po preoblačenju spreminjajo, lahko so občasni ali stalni, pri čemer se spolno vzburjenje, povezano s preoblačenjem, lahko tudi zmanjša ali celo izgine.Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20100702225644723
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
