Okrožno sodišče v Ljubljani je izreklo sodbo v kateri je tožena stranka, Republika Slovenija, dolžna tožeči stranki, YHD- Društvo za teorijo in kulturo hendikepa plačati 14.000,00 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 11.9.2007 dalje, vse pa v 15-ih dneh.
Leta 2007 je Svet Vlade RS za invalide (v nadaljevanju Sveta) izdal publikacijo z naslovom »Socialno in etično delovanje YHD- Društvo za teorijo in kulturo hendikepa« v kateri so izražena stališča in trditve, ki so neresnične, žaljive in krnijo ugled in dobro ime društva ter njegovih članov in predstavnikov.
Društvu se v t.i. »študiji« očita, da sramoti in ruši obstoječe socialne vrednote, da škodi preostalim invalidom v Sloveniji, da jaz kot predsednica društva zavajam javnost z neresničnim prikazovanjem stanja z namenom pridobiti neko korist, da je zame oz. za nas značilna brutalnost in nepristajanje na nobene družbene norme, vrednote in pravila obnašanja in da zasledujemo destruktivne skupne cilje po načelu nenehnega konflikta [1].
V publikaciji je navedeno veliko žaljivih nesmislov, da je društvo po svojem delovanju neuravnovešeno in vsebinsko dezintegrirano in da je zanj značilna destruktivna dejavnost, da je takšno delovanje posledica permisivne vzgoje, ki smo je bili deležni v zavodu v Kamniku… [2]
Publikacijo smo dobili v roke povsem po naključju in po prvem šoku smo se obrnili na Vlado RS za pojasnila in odgovore, saj je le-ta neposredno odgovorna za delovanje Sveta, ki naj bi bil zgolj posvetovalno telo. Prav tako smo obvestili o publikaciji tudi vse druge institucije v RS, ki bi bile dolžne ukrepati. Svet je namreč prekoračil svoja pooblastila in izrabil organ za osebno obračunavanje z našim društvom.
Pri tem je tudi izrabil logotip Vlade RS, ki je natisnjen na lično oblikovani brošuri v barvni tehniki. Število natiskanih izvodov ni podano, prav tako na brošuri ni napisano kdo jo je natisnil. Kar smo pričakovali od Vlade je, da bi se na takšno zlorabo in samovoljo njenega organa ostro odzvala in se od napisanega distancirala ter zahtevala od Sveta vlade za invalide, da publikacijo umakne ter se javno opraviči [3].
Zaman smo tri mesece pisali in čakali na odziv, vsi naši dopisi so bili poslani na MDDSZ, Direktoratu za invalide in seveda nič se ni zgodilo, saj je član Sveta tudi g. Uršič, direktor Direktorata za invalide in soodgovoren za publikacijo.
Na Svet Vlade za invalide nismo nikoli bili vabljeni ali vprašani o čemerkoli. Imenovanje predstavnikov v ta organ je z naše strani vprašljivo, saj je NSIOS tisti, ki izvaja postopek izbiranja predstavnikov invalidskih organizacij, ne pa sama Vlada. NSIOS je pri tem izrazito izključevalen in zastopa zgolj interese invalidskih funkcionarjev. Publikacija se predstavlja kot raziskovalno oz. analitično strokovno gradivo, čeprav je v bistvu političen in ideološki pamflet, kar je razvidno iz jezika, ki je v njej uporabljen.
Publikacija se je razdeljevala po vseh ministrstvih in drugih institucijah v RS, delila se je med posameznimi društvi ter po besedah g. Šuštaršiča na sodišču bila razdeljena med 100.000 invalidov. G. Šuštaršič jo je tudi razdeljeval kot gradivo k občnemu zboru Društva distrofikov Slovenije in prav tako jo je vedno priložil kot dokaz destruktivnosti k vsem tožbam, ki se vodijo proti meni ali drugim članom društva.
Publikacija je bila prevedena in izdana v enakem formatu in obliki tudi v angleškem jeziku ter poslana našim partnerjem, prijateljem ter drugim institucijam EU, distribuirana tudi na Kongresu v Kranjski Gori maja 08 ob predsedovanju Slovenije Evropskemu svetu.
Se nadaljuje…
[1] In v konkretnem primeru je šla po oceni sodišča tožena stranka tu predaleč, njeno videnje in občutenje na primer v konkretnem primeru samega logotipa tožeče stranke in teksta ob njem, je bilo tako podvrženo žaljivim vrednostnim sodbam. Tak zaključek je mogoč tudi glede vseh nadaljnjih zapisov v sporni publikaciji, ki jih kot upravičeno kot žaljive dojema tožeča stranka.
Tako gre pri tem za zapis, da je sporno dejstvo, da je tožeča stranka s svojo destruktivno dejavnostjo ob koncu 90-ih let in začetku novega tisočletja prišla kar do skoraj 80 % zasedenosti vsega medijskega prostora, ki je kakorkoli obravnaval invalide ali njihove invalidske teme". Žaljive so tudi trditve, ki se nanašajo na to, da so „različne oblike psihičnega nasilja že več kot 15 let neločljiva sestavina sleherne dejavnosti tožeče stranke.
Cele paleto subtilnih pa tudi izjemno grobih oblik psihičnega nasilja so deležni vsi, ki jih obravnavajo kot svoje nasprotnike: na prvem mestu so to invalidske organizacije, nato skupine in posamezni invalidi, politiki, sodniki, inšpektorji, državni uslužbenci, zaposleni neinvalidni strokovni sodelavci v invalidskih organizacijah, novinarji, strokovnjaki vseh profilov, celo njihovi osebni asistenti, državne in druge javne institucije, mednarodne organizacije, naključni bralci in gledalci medijev."
Prav ima v zvezi s tem tožeča stranka, da je zanjo žaljivo, ko ji tožena stranka očita nasilje in grobost, tega nasilja pa naj bi bili deležni številni posamezniki. Žaljiv je tudi zapis v publikaciji na 12. strani, na katerega se sklicuje tožeča stranka in ki ga dojema kot takega, da je „najhujša oblika psihičnega nasilja, ki ga izvaja tožeča stranka, načrtno zalezovanje („stalking"), zlasti izbranih posameznikov, ki so kvalificirani predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij.
[3] Pismo Vladi RS z dne, 31. 5. 2007; grozljivo kako je ta tekst še danes povsem aktualen, kot da imamo še vedno isto vlado in da se je čas ustavil. Pa naj še kdo reče, da je razlika med levo in desno politiko! www.handyworld-si.com/slo/article
Elena Pečarič
YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
