Namen pohoda je opozoriti oblikovalce politik ter širšo javnost na nujnost dosledne implementacije Konvencije ZN o pravicah hendikepiranih, spoštovanje človekovih pravic, udejanjenje enakih možnosti in odpravljanje diskriminatornih sistemskih ureditev in praks.
Vabljeni, da se nam pridružite 25. maja 2010 v Argentinskem parku ob 11h, od koder se bomo podali po Slovenski cesti do Urada predsednika RS in nato pred Državni zbor RS.
Predlagani osnutek Zakona o osebni asistenci ne podaja jasne definicije kaj vključuje pravica do osebne asistence, se ne drži koncepta mednarodnega gibanja za neodvisno življenje in temelji na preživetih modelih skrbi oz. se opira na Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je namenjen starejši ciljni populaciji.
Zahtevamo dosledno spoštovanje Konvencije ZN o pravicah hendikepiranih, posebno 19. člen, ki govori o pravici do osebne asistence. Predlog ločuje ljudi po diagnozah (slepi, gluhi, gluhoslepi) in v 6. členu je pogoj, ki izključuje vse osebe, ki »ne zmorejo same načrtovati dnevnih aktivnosti«, torej osebe, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost ali imajo znake »duševne prizadetosti«.
To je huda oblika diskriminacije in poskusa izločanja velike skupine ljudi, ki potrebuje osebno asistenco. Oceno potreb morajo izvajati neodvisni organi in kot vir sofinanciranja storitve morajo biti vključena tudi sredstva FIHO.
Deinstitucionalizacija;
za zaprtje zavodov in posebnih institucij
Segregacija posameznikov v institucije sama po sebi predstavlja kršitev človekovih pravic. Nujno potrebno je, da državne institucije in ponudniki storitev dojamejo, da je potrebno zagotoviti preusmeritev finančnih sredstev stran od institucionalne oskrbe in sredstva nameniti storitvam v skupnosti, ki omogočajo neodvisno življenje posameznikov. Le na ta način bi se posameznikom zagotovila možnost enakopravnega življenja in participacije.
Inkluziven izobraževalni sistem je uresničevanje socialne pravičnosti, saj ustvarja družbo enakih možnosti in enakopravnosti. Hendikepirani otroci in mladostniki se morajo vključevati v redne šole, ne pa da se zanje ustvarjajo posebne šole oz. zavodi. Šolarji, dijaki in študentje morajo imeti pravico in možnost vključevati se v reden izobraževalni sistem. Čeprav imamo zakonodajo, ki naj bi to udejanjala, prihaja v praksi do zapletov in izogibanja inkluziji t.i. otrok s posebnimi potrebami.
Zaposlovanje na običajnih delovnih mestih se sistemsko ne vzpodbuja, čeprav imamo Zakon o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, se mnoge storitve, ki so v njem zapisane, ne izvajajo, npr. v petih letih ni bila omogočena niti ena osebna asistenca na delovnem mestu. Ta Zakon prav tako izključuje vse osebe, ki imajo status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih.
Dostopnost grajenega okolja, senzorna in informacijska dostopnost ter dostopnost javnega prometa Za neodvisno življenje in polno sodelovanje hendikepiranih na vseh družbenih področjih je nujno potrebno zagotoviti enake možnosti pri fizični, senzorni in informacijski dostopnosti, dostopnosti do koriščenja javnega prometa, dostopnosti turističnih objektov.
Nedopustno je, da je še ogromno javnih institucij, uradov in organizacij v prostorih, ki so nedostopni.Pod vplivom mednarodnih dokumentov (Evropska socialna listina, sprejeta v okviru Sveta Evrope, določbe prava Evropskih skupnosti - zlasti nekaterih direktiv Evropskega sveta, 12. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), predvsem pa MKPI), se prepoved diskriminacije širi.
Ne le na uživanje vseh pravic, ki so določene z zakonodajo, ampak tudi na uveljavljanje različnih pravic in pravnih interesov v zasebnem življenju oz. nasproti zasebnikom. Tudi zasebniki lahko vplivajo na uživanje velikega števila pravic, ne le človekovih pravic, ampak tudi tistih najbolj vsakdanjih. Na ta način lahko močno kratijo življenjske priložnosti v povsem vsakdanjih situacijah (npr. možnost nakupovati v trgovini, dostop do restavracije, hotela, kopališča, možnost najeti stanovanje…).
Poskrbeli bomo tudi za »kulturni« program.
Pomembno je, da ne ostanemo zgolj pri besedah na deklarativni ravni, temveč poskrbimo za take zakone in podzakonske akte, ki ne bodo namenjeni samim sebi, temveč bodo zaživeli v praksi.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite v čim večjem številu, saj ne gre pozabiti, da ima vsak svoj hendikep!
Namen pohoda je opozoriti oblikovalce politik ter širšo javnost na nujnost dosledne implementacije Konvencije ZN o pravicah hendikepiranih, spoštovanje človekovih pravic, udejanjenje enakih možnosti in odpravljanje diskriminatornih sistemskih ureditev in praks. 
