Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100415191939476
Razrešene skrivnosti, zdravstvene in prehranske
petek, 16. april 2010 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Razrešene skrivnosti, zdravstvene in prehranske
Uvod
Naj kar takoj povem, kaj je ključna skrivnost, ki pojasnjuje vse ostale. Govor bo o vsetelesni bolezenski kislosti in njenih prezrtih povzročiteljih – kislotvornih drobnoživkah – ki za svoj obstoj in bohotenje presnavljajo hranila v kisle presnovke, ki povzročajo zdravstvene težave. Najbolj škodljiva je kandida (candida albicans), ki je tudi najpogostejši povzročitelj bolezenske kislosti.
Zdravniki radi rečejo: »Ah, pozabite na kandido, saj jo ima vsak« in s tem mislijo na kandido kot gniloživko na koži in v črevesni flori, tj. prebavilih. Takoj moram pojasniti, da telesa ne kisajo kandida in njej podobne kislotvorne drobnoživke neposredno v prebavilih, temveč njihovi presnovki – kisline – ko skozi črevesno steno vdrejo v kri in pridejo v medceličnino; torej pišem o bolezenski vsetelesni kislosti* in kako zelo je razširjena. Prav to pojasnjujejo razrešene skrivnosti in obenem dajejo misliti.
Še obrobno pojasnilo: bralec, ne zameri mi, prosim, suhoparnost razlag, saj bi sicer o vsaki razrešeni skrivnosti lahko napisal razpravo, dolgo celo stran!
----------
* Znana je občasna kislost mišičja zaradi daljše in naporne telesne dejavnosti; vendar to ni kislost medceličnine, temveč je omejena na mišične celice, kjer so se zaradi obsežnih potreb po energiji ob zgorevanju hranil nakopičile kisline, ki se niso mogle sproti izločati s sokrvico; takšna kislost ni bolezenska, je običajna in se odpravi s počitkom.
Zdravilnost limonovega soka v čaju in zunanji uporabi
Zakaj pri prehladnih in zimskih obolenjih, ki so posledica oslabele odpornosti, pomaga čaj z veliko limone? Zaradi C-vitamina? Menim, da C-vitamin ni odločilen, sicer bi limono že zdavnaj nadomestile cenejše oziroma dostopnjše vrste sadja in zelenjave, ki tudi vsebujejo veliko C-vitamina. Kaj je torej v limonovem soku takega, česar drugo sadje nima?
Laboratorijski preskusi so pokazali, da je limonov sok antiseptičen –citronska kislina uničuje drobnoživke in viruse ter preprečuje njihov razvoj. Zaužit limonov sok razbremenjuje prebavila drobnoživk, med drugim tudi bolezensko-kislotvornih; torej limonov sok razbremenjuje prebavila prevelike kislosti.
To so že pred stoletji ugotavljali prebivalci srednje Evrope, niso pa vedeli razlage. Knjiga Kuharske bukve, ki jo je Valentin Vodnik 1799 prevedel iz nemščine, namreč med drugim vsebuje tudi recept za limonovo juho ... Hm, za limonovo juho? Zanjo je potrebnih veliko limon ... Si predstavljaš, bralec, kako so se pred dve sto in več leti limone težko dobile v srednji Evropi oziroma kako drage so bile, ker so se med dolgotrajnim tovorjenjem iz južnih krajev kvarile in propadale? Pa vendar je limona v Evropi že stoletja dolgo najbolj čislan južni sadež. Gotovo ne samo zaradi C-vitamina.
In zakaj si gospodinje po pomivanju posode in drugih mokrih gospodinjskih opravilih rade z limonovim sokom namažejo nohte in natrejo prste ali kar cele dlani? Ženske pravijo, da so potem nohti lepši, koža volnejša ...
Trdim, da zato ker limonov sok preprečuje razvoj gliv v obnohtnem tkivu in obenem ohranja kožo zdravo in lepo. Obstaja tudi medicinska razlaga: v skladu z daljnovzhodno medicino zadnji členki prstov, z nohti vred, odražajo zdravstveno stanje sečil; vsetelesna kislost pomeni preobremenjenost sečil s kislinami, kar se odraža tudi v luščenju kože na prstih, glivičavosti obnohtnega tkiva in slabem stanju nohtov (njihovi krhkosti ipd.). Sklep: pri pogosti vlažnosti rok natiranje dlani in nohtov z limonovim sokom, čeprav je kisel, preprečuje zunanje pojave bolezenske kislosti.
Zdravilnost gline
Glina je skozi vso zgodovino človeštva zelo cenjena in tako je še danes v kozmetiki in zdraviliškem turizmu, le da ni povsem znano zakaj. Nekaj namigov:
Nekatera preprosta ljudstva so že pred tisočletji poznala zdravilne lastnosti gline; Grki, recimo, so z blatnimi oblogami povijali zlomljene ude, da so se kosti hitreje zarasle; Egipčani so z glino premazovali mrtve, saj uničuje gniloživke in ščiti tkivo pred razpadanjem.
Znano je, da se marsikatera bolna divja žival nagonsko uleže na tla, bogata z blatom, in se tako ozdravi. Nekateri ptiči zjutraj zobajo glino, da se potem čez dan lahko hranijo s sadeži, ki vsebujejo strupe, saj jih glina izniči.
Napoleonovi vojaki so glino uživali kot sredstvo proti črevesnim obolenjem, ruski vojaki pa so med prvo svetovno vojno vedno imeli pri sebi vrečko gline. Rusi so v Černobilu mesto eksplodiranega jedrskega reaktorja prekrili z glino. Ameriški astronavti morajo sivo glino uživati med poletom v vesolje, ker glina preprečuje razvoj osteoporoze.
Sebastijan Kneipp je začel glino uporabljati kot naravno zdravilo; z njo je zdravil tuberkulozo, kugo in trebušno grižo. Kmalu je dobil številne pristaše med takratnimi uglednimi zdravniki po Evropi.
Blato in glina preprečujeta gnitje lesa oz. povečujeta njegovo trajnost. Da je to res, so vedeli že naši predniki: cehovsko izročilo prekmurskih tesarjev namreč uči, da se odpornost lesa proti gnitju poveča in s tem podaljša njegova obstojnost, če se pred uporabo dalj časa namaka v blatu (iz slovenske filmske nadaljevanke o življenju Prekmurcev).
Zakaj glineni napitek skoraj vsakomur zdravstveno koristi (glej knjigo Reynauda Dextrieta Glina zdravi)?
Ker se rudnine, ki jih je v glini obilo, v črevesju vežejo s kislinami in ga za nekaj časa razbremenijo prevelike kislosti. Razkisanje prebavil marsikateri uživalec gline občuti v izboljšani prebavi in boljšem počutju; dolgotrajnejše jemanje gline omogoča tudi razkisanje telesnih tekočin in s tem ozdravitev prenekaterega obolenja ali celo bolezni. Skratka, uživanje gline običajno vsakomur koristi zato, ker omogoča obnavljanje odpornosti.
Zakaj so blatne maske in glineni obliži kozmetično-zdravilno sredstvo?
Ker blato in glina vsebujeta obilo rudnin, ki se vežejo s kislinami na površju kože in tako zmanjšajo njeno kislost. In slednje zavira nastajanje kožnih gubic, njeno luskanje in staranje nasploh, ki ga sicer povzroča kislost podkožja in medceličnine.
Zakaj sta petola* in solinsko blato tako iskana, da omogočata celo obmorsko-zdraviliški turizem?
Kot že rečeno, blato zaradi obilja rudnin razkisava telo.
------------
* petola je plast alg, bakterij, sadre in rudnin na dnu solinskih bazenov, ki preprečuje mešanje solnih kristalov z morskim blatom
Zdravilnost navadnega srebra in bakra
Zakaj je bil v daljni preteklosti srebrn jedilni pribor tako cenjen in zakaj zdaj ni več?
Znano je, da je srebro baktericidno in glivocidno.Ko se uporablja srebrn jedilni pribor, slina luži srebro, torej majhni delci srebra potujejo v prebavila, kjer uničujejo bakterije ali (in) glive, med drugim tudi bolezenske. To je glavni razlog, zakaj raba srebrnine v prehrani blagodejno vpliva na zdravje. Poleg tega vibracijska energija navadnega srebra krepi želodec, vranico, trebušno slinavko in dvanajstnik (za daljšo razlago glej daljnovzhodno medicino).
To pojasnjuje tudi zdravilnost koloidnega srebra (njegove vodne raztopine). Uživanje srebrovega koloida razbremenjuje prebavila bolezenskih bakterij in gliv, dolgotrajno jemanje pa omogoča obnovljanje odpornosti in celo ozdravitev hudih ter kroničnih bolezni.
Vendar je dobro vedeti, da koloidno srebro ne pomaga, če ima bolnik stare zobne amalgamske zalivke (sive plombe), ki vsebujejo živo srebro; slednje se namreč začne po 8–10 letih lužiti s slino v črevesje, kjer izničuje delovanje koloidnega srebra, obenem zastruplja telo, s svojo radioaktivnostjo pa spodbuja bohotenje bakterij in gliv, s škodljivimi vred. Zato človeku, ki ima številne amalgamske zobne zalivke, uživanje koloidnega srebra prav nič ne koristi; enako velja za rabo srebrnega jedilnega pribora.
Zakaj je bakrena posoda že od nekdaj čislana?
Tehnično podkovan človek bi pomislil, da je bakrena posoda priljubljena predvsem zato, ker se baker zlahka obdeluje, vendar je odgovor zdravstven.
Baker je namreč baktericiden in glivociden. Če se živila pripravljajo v bakreni posodi, se malo bakra običajno luži tudi v hrano in človek ga zaužije, v prebavilih pa baker učinkuje zdravilno. Kako? Enako kot navadno srebro, glej zgoraj.
Pa je baker res baktericiden in glivociden?
(Zdravstveno opozorilo: telo potrebuje baker in v majhnih količinah mu koristi, v prevelikih pa poraja živčno obolelost!)
Da baker res uničuje drobnoživke in viruse, dokazuje modra galica (bakrov dvovalentni sulfat s kristalno vodo; glej fotko), ki se je, pred pojavom drugih fitofarmacevtskih sredstev, uporabljala kot splošni pesticid (proti peronospori na vinski trti, melonah in jagodičju), v sadjarstvu pa kot splošni herbicid in fungicid (proti sušici sadik in za zaščito pred rastlinskimi boleznimi).
Poleg tega radiestezisti, ki poskušajo pomagati ljudem, ugotavljajo, da bolnim ljudem večinoma primanjkuje baker, zato skoraj vsakemu priporočajo nošnjo bakrene zapestnice ali drugega bakrenega nakita.
Kratkoročna zdravstvena koristnost živalskega mleka in njegova dolgoročna škodljivost
Zakaj ljudje, ki so navajeni na kravje mleko in živila iz njega, nagonsko segajo po njih, čeprav je vedno več dokazov, da izdelki iz živalskega mleka bolj škodijo, kot koristijo?
Dejstvo je, da mlečnokislinske bakterije v nepasteriziranem mleku in naravno kvašenih mlečnih izdelkih zmanjšujejo kislost črevesne flore, ker zavirajo bohotenje kislotvornih drobnoživk (zajedavskih gliv).
Vendar dologoročno uživanje živil iz živalskega mleka škoduje, ker se mlečne maščobe v krvi vežejo z rudninami in odlagajo po telesu, s tem se kri siromaši rudnin, telo pa jih potem (za ohranjanje blage bazičnosti krvi) črpa iz kosti in zob. Živalsko mleko, ki vsebuje veliko maščob, tudi maši črevesje in zmanjšuje njegovo sposobnost vsrkavanja hranil.
O priljubljenosti ostrih začimb, kave, zelenega čaja, napitka maté, črnega vina, tobaka, betela, kata in zakaj nekatere ljudi trese statična elektrika
Zakaj so čili (zmes feferonske paprike in začimb), poper in podobne ostro pekoče začimbe, ki tudi močno grejejo, priljubljen prehranski dodatek celo v vročih krajih?
Ker poleg različnih vitaminov in rudnin vsebuje tudi citronsko kislino in alkaloid kapsaicin, ki oba uničujeta bolezenske bakterije in glive v prebavilih, torej razbremenjujeta črevesje kislosti (in spodbujata prebavo).
Zakaj je prava kava tako priljubljena pijača? Ali res le zato, ker poživlja?
Ne! Priljubljena je zato, ker kavopivec nagonsko čuti, da mu kava dobro dene. Kofein (vrsta čreslovine) in nekatere kisline, ki se razvijejo med praženjem, so namreč baktericidne in glivocidne, zato kava razbremeni prebavila obilja kislotvornih bakterij in gliv. Ker pa je tako razkisanje kratkotrajno, marsikdo postane verižni kavopivec.
Honoré de Balzac, znani francoski pisatelj, avtor znamenitih Okroglih povesti, je menda v enem dnevu popil več deset, menda celo čez sto, skodelic kave (seveda ne tako močne kave, ki se dobi dandanes, pa vendar). Poleg tega, da prava kava za nekaj časa razbremeni črevesje preobilja kislin, s tem izboljša tudi njegovo zdravstveno stanje, kar bistri misli ... torej tudi veča ustvarjalnost (za razlago glej Vzajemnost stanja črevesja in možganov).
Zakaj se zeleni čaj vedno bolj priporoča kot zdravilen napitek, čeprav poživlja tako kot prava kava? Ali res zaradi antioksidantov, kot trdijo zdravniki?
Ne! To je podobna zmota kot trditev, da je limona koristna predvsem zaradi C-vitamina. Poleg antioksidantov namreč zeleni čaj vsebuje tudi tein oz. tanin – čreslovo kislino – ki je bakteri- in glivocidna; torej tudi zeleni čaj razbremenjuje prebavila bolezensko-kislotovrnih drobnoživk. Enako velja tudi za črni čaj in mnoge druge priljubljene napitke, znane iz zgodovine človeštva, recimo za napitek iz tabebuja (taheeba). (Za več glej razlago o črnem vinu.)
Zakaj je v južni Ameriki napitek maté (yerba maté; tudi paragvajski, jezuitski ali misijonarski čaj) tako priljubljen napitek? (Tam je pitje matéja tudi družabni obred, saj se maté običajno ponudi gostu; kdor ga odkloni, užali gostitelja.)
Tudi učinkovine iz fermentiranih listov drevesa ilex paraguayensis so bakteri- in glivocidne, obenem pa je napitek maté bolj zdrav kot kava in pravi čaj.
Zakaj je v 1990. letih postalo črno vino tako priljubljeno?
Marsikdo meni, da zaradi zgledovanja po Francozih, ki trdijo, da črno vino izboljšuje prebavo; pri nas se črno vino priporoča zlasti k mesnim jedem in drugi težki hrani ...
Zagovarjam drugačno razlago: črno vino je postalo priljubljeno po vsem svetu zato, ker vsebuje nekaj, kar ne izboljšuje le prebave, temveč je zdravstveno koristno. Kaj torej črno vino vsebuje takega? Menim, da so taka koristna snov v črnem vinu predvsem čreslovine (/galo/taninske kisline in /bio/flavoni). Kaj so čreslovine? So naravne kisline trpkega okusa, ki se nahajajo v nezrelem sadju, v kožici grozdnih jagod, črnem vinu, pravi kavi, zelenem in črnem čaju, semenih, rastlinskih koreninah, hrastovem, kostanjevem in lubju mángrov, v rdečerjavem lubju, lesni sredici, hrastovih šiškah, storžih iglavcev, rastlinskih listih, medu, cvetnem prahu, propolisu ...
In čemu služijo čreslovine v živi naravi? Da skrknejo, obarjajo ali strjujejo beljakovine in s tem uničujejo viruse, bakterije in plesni; skratka, živa narava se s tvorjenjem čreslovin varuje pred žuželkami, zajedavci, glivami, boleznimi ... in si tako daljša trajnost, obstojnost. Prav zato so tanini (čreslove kisline) zelo iskana in uporabna snov v vinarstvu, industriji lesnih premazov, strojarstvu živalskih kož, tekstilni in papirni industriji ter ... medicini.
Torej je kakovostno črno vino nevede iskano predvsem zaradi čreslovin (taninov), ki uničujejo bolezenske drobnoživke in viruse v prebavilih – črno vino jih razkisava, čeprav je kislo (!) – trpkost čreslovin pa krči tkivo, tj. črno vino tudi krepi črevesje. Trdim, da zmerno pitje črnega vina ohranja zdravost črevesne flore in krepi črevesje!
Zakaj toliko ljudi kadi tobak?
(Najprej zdravstveno opozorilo: kajenje tobaka obremenjuje dihala s katranom, zato dolgotrajna tobačna kaja škoduje zdravju!)
Za pojasnitev dobrodejnosti tobačnega kajenja je treba vedeti, da tobačni dim, podobno kot lesni, uničuje bakterije in glive. Da je to res, se velja spomniti dimljenih mesnin – lesni dim preprečuje razvoj plesni na sušečih se mesninah. Če sveže narejena mesnina ne vsebuje sredstva za preprečevanje kvarjenja (konzervansa), se takoj ne prekuha ali dimi, splesni in propade.
Upoštevajoč zgornje, tobačni dim kislemu (acidoznemu) človeku blaži bolezensko kislost dihal, saj se kislotvorne drobnoživke in virusi v dihalih, kjer je vlažno in toplo, počutijo odlično in se bohotijo; tobačna kaja to zavira. Ker telesna kislost povzroča tudi vrvežavost in živčnost, kadilec tobaka nagonsko čuti, da ga tobačni dim tudi pomirja, mu nasploh dobro dene (vsaj za nekaj časa).
Zdravstveno se priljubljenost tobačnih izdelkov pojasnjuje s sledečim: tobačni dim začasno razbremeni pljučne vršičke kislosti, zato pomirja in je do neke mere zdravilen! (Kljub temu velja upoštevati uvodno opozorilo.)
Zakaj kadilci, ki pijejo tudi kavo, prisegajo, da ni večjega užitka od jutranje kave in cigarete? Ker oboje poživlja? Hm, saj tobačni dim vendar pomirja; človek je zjutraj celo preveč miren … torej ne potrebuje cigarete. Le zakaj jutranja kava tako prija skupaj s cigareto?
Možno pojasnilo: · kava najbolj razkisa črevesje, ko se spije na tešče, zato najbolj zaleže zjutraj, obenem pa tudi poživi in zbistri misli · pljuča so zjutraj neprezračena, v njih je veliko zatohlega, kislega zraka, ki prija bakterijam in glivam, cigaretni dim pa jih pomori – torej razkisa pljuča in prinese olajšanje.
(Vendar je dobrodejnost jutranje kave in tobačne kaje kratkotrajna, saj bolezenska kislost korenini v kisli medceličnini, torej se obnavlja od znotraj. Ker kava tudi zvišuje krvni tlak in zasvaja, si zdravniki niso edini o njeni koristnosti.)
Na televiziji sem videl dokumentarni film o domorodcih iz odročnih krajev na otoku Borneu, kamor sodobni človek komaj kdaj zaide. Dokumentarec je razkril zanimivo dejstvo, da domorodci, čeprav ne živijo stresno, od prišleka pričakujejo, da v znak miroljubnosti prinese tobak.
Zakaj možje v odročnih krajih Bornea, kjer živijo v tesnem stiku z naravo in ne poznajo stresa, kakršnemu je izpostavljen sodobni človek, cenijo tobak?
Velja ponoviti, da tobačni dim začasno razkisa dihala in s tem začasno zmanjša telesno nelagodje in živčnost zaradi vsetelesne kislosti. Menim, da so tudi divji domorodci z Bornea enkrat v preteklosti ugotovili dobrodejnost tobaka, zato ga cenijo in vsakogar, ki jim ga prinese, sprejmejo miroljubno ...
V Indiji sem videl, da celo manj premožni ljudje pri uličnem prodajalcu kupujejo betlovo nasladilo in ga takoj zaužijejo. Spomnim se, da so imeli po žvečenju betla usta in jezik temno rdeč. Sprva sem mislil, da je betel zgolj posladek, vendar zdaj vem, da je njegovo žvečenje predvsem zdravstveni ukrep.
Betlovo nasladilo sestoji iz nezrelih semen betlove palme (areca catechu), mletega apnenca ali apna in gambirja (izvlečka iz vejic in listov uncarie gambir); vse skupaj je zavito v list betlovega poprovca. Palmovo seme vsebuje čreslovine, odpravlja trakuljavost in spodbuja prebavo; poprovčev list vsebuje čreslovo kislino, gambir celo 40 % čreslovin; apnenec in apno sta bazična.
Zakaj je torej betel priljubljeno nasladilo v južni Aziji?
Betel se uživa po vsakem večjem obroku zato, ker zatira kislotvorne bakterije in glive v prebavilih, torej preprečuje njihovo bohotenje in omogoča zdravo prebavo.
Zakaj je “kat” priljubljeno žvečilo in zvarek, ki ju množično uživajo muslimani v vzhodni Afriki (Etiopiji, Somaliji, Keniji in Jemnu)?
Kat (izraz izvira iz catha edulis) ni le poživilo, temveč, podobno kot betel, izboljšuje prebavo. Tudi kat je namreč naraven baktericid in glivocid, torej razkisava prebavila.
Zakaj marsikoga pogosto trese statična elektrika, ko se dotakne avtomobilskih vrat, kovinske ograje, štedilnika ipd.?
Kdor je zdravstveno v kislo-baznem ravnovesju ali je le neznatno kisel, ima njegova koža pH 5 ali višjega, zato trenje kože s sintetiko ne ustvarja statičnega električnega naboja. Kadar je povprečni pH telesa precej kisel, pa se tudi pH kože zniža pod 5 in takrat trenje kože ob sintetiko ustvarja električni naboj, ki se ob dotiku s kovino sprosti ...
Skratka, kogar pogosto trese statična elektrika, naj se zamisli nad svojim zdravstvenim stanjem oz. KISLO-baznim neravnovesjem.
Z zgornjim utemeljujem trditev, da je glavna zdravstvena težava človeštva bolezenska kislost telesnih tekočin. To potrjujejo tudi razrešene prehranske in zdravstvene skrivnosti:
Neprijeten zadah iz ust
Zakaj mnoge ljudi muči ustni zadah, pri marsikomu pa se v dahu občasno zazna vonj po acetonu?
V skladu z daljnovzhodno diagnostiko pomeni ustni zadah obolelost prebavil, medtem ko acetonski dah opozarja, da se sladkor v prebavilih z vretjem pretvarja v alkohol. To se dogaja le takrat, ko se v črevesju preveč razbohotijo bakterije ali glive kvasovke.
Kislotvorna gliva kandida albikans je tudi gniloživka, ki spodbuja trohnenje in gnitje – od tu neprijeten zadah.
Zobna gniloba
Zakaj nekatere ljudi muči zobna gniloba (karies) kljub redni zobni higieni, drugi pa imajo zdrave zobe, čeprav ustni higieni ne posvečajo posebno skrb? Je res glavni vzrok samo nezdrava prehrana?
Vedeti je treba, da se pH sline spreminja čez dan; zjutraj je običajno najnižji, zato ima marsikdo zjutraj v ustih kisel okus, s telesno dejavnostjo pa se pH sline običajno zvišuje in doseže tudi pH-vrednost 8.*
Zobno gnilobo ne povzročajo sladkarije in druga zobom škodljiva živila, temveč kisla slina. Pri ljudeh, ki jih muči močna kislost telesnih tekočin, je slina namreč večji del dneva kisla, torej je idealno okolje za razvoj kislotvornih drobnoživk v ustih, ki ostanke hrane na zobovju presnavljajo v blage kisline, te pa razjedajo zobno sklenino in povrzočajo zobno gnilobo, medtem ko ljudje s pretežno bazično slino nimajo težav z zobno gnilobo oz. se jim razvije zelo počasi ali v poznih starosti.
----------
* pH odraža kislo-bazično stanje in sicer: pH 0 – 6,9 = kislo; pH 7 = nevtralno; in pH 7,1 – 14 = bazično
Stalna žejnost
Zakaj mnogi s seboj nosijo plastenko vode in jo pijejo po požirkih?
Zelo verjetno poraja stalno žejo vnetost črevesja zaradi preobilja kislin v njem. Voda namreč blaži črevesno vnetost in vročost.
Dokaz so nepojasnjene črevesno-vnetne bolezni (Družinska zdravstvena enciklopedija, DZS, 1994), recimo vnetje slepiča, Crohnova bolezen(kronično vnetje ozkega črevesa) in ulcerativni kolitis (kronično vnetje ter razjede debelega črevesa in danke). Pojasni jih zajedavsko-presnovna acidoznost prebavil, potrjuje pa uspešno zdravljenje takih obolenj z uživanjem alkalnih pripravkov (izničujejo kisline in uničujejo povzročitelja – kislotvorne glive).
Podbradek
Nekateri ljudje imajo opazen podbradek, marsikdo pa kar nekakšen podbradni meh (glej risbo); je pogost že pri ljudeh v srednjih letih in celo pri mladostnikih, zlasti tistih s čezmerno telesno težo. Podbradek sestoji iz razpuščenega in (ali) zamaščenega tkiva; bolj je podbradek opazen, bolj bode v oči in deluje nezdravo.
Zakaj?
V skladu z daljnovzhodno diagnostiko obstoj podbradka zrcali stanje sečil in spolnih organov – njihovo zamaščenost in (ali) razpuščenost oz. energijsko oslabelost. Bolj so sečila in spolni organi zamaščeni, bolj je podbradna guba maščobno obilna; bolj so sečila in spolni organi razpuščeni, bolj je podbradek opazen.
Alergije
Zakaj je toliko alergij že pri dojenčkih in otrocih?
Ker je vedno več žensk že v najboljših letih zakisanih, zato novorojenec dobi z maternim mlekom obilje kislotovrnih drobnoživk (najpogostejo glive kandide, glej fotko, mikroskopska povečava), ki se potem razbohoti v novorojenčevih prebavilih; zato ima marsikateri dojenček napihnjen trebušček, belo obložen jezik (glej fotko) in druge prebavne težave.
Obilje kislin, ki jih v črevesju tvorijo bohoteče se kislotvorne drobnoživke, najprej dražijo črevesje, povzročajo vnetje in slabo prebavo (prebavne motnje), sčasoma pa tudi razpustijo črevesno steno (to je poleg prenajedanja glavni vzrok trebušnosti); kisline potem skozi preveč prepustno steno črevesja pronicajo v kri in posledično v vse telesne tekočine – kisajo telo, slabijo njegovo odpornost ter porajajo vsakovrstno preobčutljivost (alergije) dojenčkov.
Kadar se dojenček noče več dojiti, je najverjetnejši vzrok prekislost materinega mleka.
Zakaj je toliko alergij pri odraslih ljudeh?
Ker jim zaradi postopno naraščajoče telesne kislosti slabi naravna odpornost, postaja telo preobčutljivo in začne se alergično odzivati na dražeče naravne snovi v okolju in hrani, na umetne in kozmetične snovi idr.
Prehranske usmeritve, diete in prenajedanje
Ljudje preskušajo razne diete iz različnih razlogov, vendar korenito spremenijo prehrano v glavnem iz treh razlogov: zaradi prebavnih težav, hude bolezni ali težav s telesno težo. Po spoznanju usodnosti in razširjenosti vsetelesne kislosti pri sodobnem človeku trdim, da je nezavedni osnovni razlog za spremembo prehrane prav nezdrava kislost prebavil in (ali) vsetelesna bolezenska kislost.
Taka kislost ogroža tudi ljudi, ki so kolikor toliko zdravi, le da pri njih kislost ni tako močna, da bi povzročala obolelost.
Diet je več deset vrst in komur odločilno pomaga določena dieta, potem prisega nanjo, čeprav ne ve, zakaj točno mu je pomagala. Znani so celo “čudežni” primeri ozdravitev, ki se povezujejo z veležitno (makrobiotično) prehrano, spet drugim pomaga opustitev mesnih živil (vegetarijanstvo), tretjim prehranjevanje pretežno s svežim sadjem, zelenjavnimi sokovi, sredozemsko, ajurvedsko ali nizkoproteinsko kuho itn.
Menim, da je vsaka prehranska usmeritev koristna, če omogoča razkisovanje prebavil ali telesa, ureja prebavo in vsebuje večino osnovnih hranil. Ker pa imamo ljudje različno črevesno floro, nekomu pomaga ena dieta, drugemu kakšna druga, tretjemu tretja ... Kadar se ne obnese nobena dieta, pa je treba poseči po neprehranskem sredstvu za razkisovanje prebavil.
Zakajse mnogi ljudje pogosto prenajedajo?
Da take prehrambne motnje pestijo človeštvo že od nekdaj, potrjuje napis na egipčanski piramidi, ki je nastal 3000 let pr. n. št., in se glasi: “Človek lahko živi od ¼ zaužitega, od ostalih ¾ živijo njegovi zdravniki.”
Vedeti je treba, da bohotenje bolezenskih drobnoživk v črevesju ustvarja preobilje kislin, ki se tudi zajedajo v črevesno sluznico in jo sčasoma oslabijo, zato zajedavske glive pronicajo v kri in pridejo tudi v medceličnino. V sami medceličnini presnova ne more potekati, odvija se v celicah, v medceličnini pa le v zajedavskih glivah, njihovi presnovki povzročajo obolevnost.
Če je s tem pojasnjeno nezavedno prenajedanje večine ljudi, bi se zadevni napis v razširjeni obliki lahko glasil: “Človek dejansko zase porabi le ¼ tistega, kar pojé, z ostalimi ¾ zaužitega se hranijo zajedavske drobnoživke v črevesju in medceličnini; z draženjem ozkega črevesa vzbujajo občutek lakote in silijo človeka v ponovno hranjenje, še preden porabi vse zaužito, kar se lahko imenuje nezavedno prenajedanje. Bohotenje mikrozajedavcev v prebavilih sprva poraja trebušno tolščo ali trebušnost, njihovi kisli presnovki v medceličnini pa porajajo utrujenost in raznovrstno obolevnost.”
Bolezenska kislost in nededna obolevnost
Vsi oboleli in bolni ljudje so tudi bolezensko kisli (o tem priča kislost njihove sline in njihova spremenljiva /ne/odpornost), zato trdim, da je kislost medceličnine glavni povzročitelj nedednih bolezni. To je zelo smela trditev, ki jo utemeljujem v ločenem sestavku, tu pojasnjujem le najlaže razumljivo, najočitnejše posledice vsetelesne kislosti ...
... težave z zobmi in osteoporozo
Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi in zakaj je osteoporoza tako pogosta?
Kot že rečeno, prisotnost zajedavskih drobnoživk v medceličnini (glej preskus s slino) pomeni, da so tja prišli s krvjo. Ker so po svoji naravi zajedavski, bi v krvi takoj začeli presnavljati hranila in sladkor, če jim tega ne bi preprečevala njena blaga bazičnost – ker so njihovi presnovki kisline, bi namreč kri zavrela kot mošt, ko se spreminja v vino, in kri bi se skisala. Zahvaljujoč evoluciji se je človeško telo usposobilo braniti se pred kisanjem krvi tako, da jo stalno ohranja blago bazično (njen pH niha okrog 7,4); bazično jo ohranjajo rudnine in sol.
Vsakodnevna kislost se torej blaži z izločanjem kislin s potenjem in skozi izločala ter z rudninami, ki se vežejo s kislinami in jih izničujejo; če se odmisli tvorjenje kostnine in zob, je največji vsakodnevni porabnik rudnin kri; trajna vsetelesna kislost lahko sčasoma poraja pomanjkanje rudnin; da kri kljub temu še vedno lahko raznaša po telesu ogljikove hidrate in druga hranila, mora ohranjati svojo bazičnost za vsako ceno, zato se rudnine, potrebne za ohranjanje krvne bazičnosti, črpajo tam, kjer jih je dovolj, tj. iz kosti in zob.
Trajno KISLO-bazno neravnovesje se ne odraža le v redčenju kostnine, temveč tudi v slabšanju zdravstvenega stanja zob in dlesni. Pri mladih ljudeh se prej opazijo težave z zobmi; pri starejših in priletnih se obravnavajo kot samoumevne, čeprav niso, vse pogostejše pa so osteo-penija (začetno redčenje kostnine) in -poroza (krhkost kosti).
Zdravilnost alg
Zadnje čase se v naravni medicini uveljavlja uživanje raznih alg. Nekatere jedilne vrste znižujejo helsterol, druge zaradi visoke vsebnosti joda zdravijo golšavost, nekatere odpravljajo glistavost in trakuljavost, spet druge blažijo vnetje ali učinkujejo kot naravni antibiotik, ker uničujejo bolezenske drobnoživke in viruse v črevesju.
Tu osvetljujem izjemno zdravstveno koristnost alg, ki večajo odpornost oz. jo ohranjajo; takšne so do neke mere vse jedilne vrste alg, med nejedilnimi pa morska jagodasta haluga (lat. sargassum), modrozelene planktonske alge spirulina, hlorela, klamatska alga idr.
Mnogi narodi so že v davni preteklosti ugotovili, da so nekatere alge zdravilne ali vsaj nekakšna boljša vrsta hrane, recimo: jagodasta haluga vrste sargassum linifolium se v Indiji uporablja za zdravljenje bolezni sečil; azteško izročilo govori o dobrodejnosti spiruline (mešala se je s koruzo); ljudstva ob jezeru Čad v Afriki jo uživajo skupaj s proseno kašo; na Japonskem pa se dobijo kruh, testenine, namazi, med in druga hrana s primešano hlorelo.
Azteki so divjo spirulino hranili za plemenitaše in vojščake in jo šteli za božansko jed. Le zakaj, saj spirulina nima kaj dosti okusa … je le blago slana.
Za hlorelo in spirulino sem osebno ugotovil, da sta naraven antibiotik, ki zdravi tudi resne bolezni, obenem pa ne uničujeta črevesno floro.
Zakaj so Azteki tako cenili spirulino? Kdaj sta hlorela in spirulina naraven antibiotik?
Menim, da je njihova zdravilnost predvsem antibiotično delovanje v črevesju, podobno kot sem razložil za limonov sok, zaleni in črni čaj, napitek maté, iz tabebuja (taheeba), raztopljene jedilne gline, kot velja za navadno srebro, baker, črno vino itn. Če se naštete ipd. alge uživajo redno in v zadostnih odmerkih, razbremenjujejo črevesje zajedavskih drobnoživk ter uničujejo viruse.
(Vendar opozarjam, da tovrstne alge ne zadoščajo, če je telo močno izčrpano in so prebavila preveč prizadeta, zato se je treba o jemanju alg kot zdravilu posvetovati z zdravnikom. Slovenska službena medicina jih sicer še ne priporoča množično, vendar je treba vedeti, da je za to zaslužna tudi farmacevtska industrija, ki z denarjem, raziskavami in reklamo skrbi, da zdravniki namesto naravnih antibiotikov raje predpisujejo umetne. Le redki slovenski zdravniki priznavajo zdravstveno dobrodejnost alg, še manj se jih upa uživanje alg javno priporočati ...)
Vzajemnost zdravstvenega stanja ozkega črevesa in možganov
V skladu s starodavno medicino se stanje tankega črevesa zrcali v stanju možganov.
Je to res?
Je! Zrcalnost stanja ozkega črevesa in možganov je simbolno ponazorjena na risbi (iz knjige The book of dō–in, Michio Kushi) in je znana v daljnovzhodni medicini.
Bolj je ozko črevo zdravo in krepko, boljše so tudi umsko-duševne sposobnosti; in obratno: razpuščanje črevesa, ki ga poraja redno prenajedanje ali dolgotrajno bohotenje kislotvornih drobnoživk, slabša tudi človekove umske sposobnosti, s spominom vred.
Zaključek
Pojasnil sem nekaj poučnih skrivnosti, ki nakazujejo smer ukrepanja za zdravljenje bolezni in ohranjanje zdravja – odpravljanje bolezenske kislosti in ohranjanje kislo-baznega ravnovesja. Tudi službena medicina namreč uči, da človek oboleva za zaradi oslabele odpornosti. Potemtakem zdrava pamet narekuje ugotovitev, da je obnavljanje kislo-baznega ravnovesja namreč ključ do ozdravitve vsakršne nededne bolezni.
Najpogostejša napaka pri zdravljenju hudih in "neozdravljivih" sodobnih bolezni je prav spregledovanje osnovnega vzroka – bohotenje kislotvorn-zajedavskih gliv v prebavilih in njihova prisotnost v medceličnini. Farmacevtska industrija sicer nudi sredstva za urejanje prebave in njeno razkisanje, vendar so umetna zdravila večinoma močne kisline, zato se mora telo pri taki "terapiji" boriti še s kislinami antibiotikov; ker uničujejo črevesno floro, po njihovi opustitvi pridejo s kislo slino v črevesje bolezenske glive, ki se razbohotijo, še preden se obnovi črevesna flora, ki zavira bohotenje gliv.
Zakaj bolezenska kislost povzroča nededne bolezni, podrobneje obravnavam v sestavku Kandidozna kislost, prezrti vzrok nedednih bolezni. Podobno ugotavljajo tudi tuji zdravniki-znanstveniki, recimo italijanski onkolog dr. Tullio Simoncini, ameriški mikrobiolog Robert O. Young ter Nemca dr. Jürgen Vormann in dr. Thomas Goedecke.
Kdor kljub vsemu ni prepričan, da je KISLO-bazno neravnovesje glavna zdravstvena težava sodobnega človeka oziroma da je vsetelesna kislost glavni povzročitelj nedednih bolezni, se lahko o tem prepriča sam, če pri katerikoli hudo bolni osebi preveri, ali je njeno telo kislo – na voljo je preprost in zanesljiv preskus (ne)kislosti telesnih tekočin, ki se opravi doma.
**********
aprila 2010 napisal Mitja Fajdiga • tel. 040-757-259 • e-naslov mitja.fajdiga@siol.net
Komentarji (2)
www.pozitivke.net
