Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100328113311262

Kako preživeti poletje četrtek, 27. maj 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke SPROŠČENI DIH POLETJA Poletje je čas, ko je življenje najbolj polno duha, ko je želja biti živ najmočnejša. To je čas, ko si želimo skočiti iz vsakdanjih okvirov in biti drugačni, sproščeni, lahkotni. Čutimo, kako nas vabi neka svoboda, ki jo iščemo v drugih krajih in novih srečanjih, ki jih prinašajo počitniška potovanja. POZABITE NA VSE, KAR VESTE O ŽIVLJENJU Izstopite za dan ali dva iz svojih miselnih oklepov. Vse, kar mislite, da mora biti tako, je lahko tudi drugače. Sprejmite za nekaj dni tok življenja, ki prihaja od zunaj, prisluhnite željam in potrebam sočloveka in četudi vam ni do tega, poskusite uživati v tem, kar počne. Dajte si svobodo in vstopite v njegovo življenje, v njegove občutke, misli, hrepenenja. Poglejte na življenje z njegovimi očmi, skozi okna njegovega doma in morda se vam odpre nov pogled na življenje. POJDITE TJA, KJER ŠE NISTE BILI Dajte se povabiti prijateljem, oglasu na ulici ali prepustite izbiro svojemu partnerju. Tudi to je način, kako lahko stopimo iz sebe navzven in doživimo nekaj, česar sami sebi ne bi mogli ponuditi, ker je izven naših miselnih okvirov, predstav in želja. Morda vam na začetku to ne bo lahko, a verjemite, da bo nova izkušnja odtehtala strahove in skrbi, ki jih v nas poraja srečanje z neznanim. UMAKNITE SE Če vam je blizu, se lahko umaknete v samoto. Lahko se odpravite v manj obljudena pogorja, se odločite za pešačenje, kolesarjenje ali kaj podobnega. A umik ne pomeni nujno samote, lahko pomeni, da se umaknemo iz vsakdanjih okvirov življenja, naredimo nekaj drugače, poskusimo biti preprosti. Pokličimo prijatelja, prijateljico. In če nam ne bodo vzeli za hudo, se lahko umaknemo iz družinskega okolja in za nekaj dni znova občutimo svojo svobodo. USTAVITE SE Ne dovolimo, da nas življenje nenehno preganja. Pustimo mislim, ki nenehno nekaj hočejo, da tečejo skozi našo zavest. Čutili bomo, kako nas čustveno vznemirjajo, priganjajo. Ustavimo se fizično in sčasoma se bomo umirili tudi notranje. GLEJTE KIPEČE OBLAKE Njihova belina se breztežno dviga v nebo. Simbol duhovnega hrepenenja so, ki se dviga v neskončno modrino neba. Voda, ki jih sestavlja, je simbol naše duševnosti, naših čustev, občutkov in želja. Vse naše želje se, podobno kot reke, stekajo tja, kjer upamo najti mir in zlitost s celoto. Vsi naši čuti hrepenijo po ugodju, kot nenasitni ponori so, skozi katere se voda zliva v neznano temo. Dobro razpoloženje je kot sonce, ki dviga naše energije v nebo. In ko izgubijo vzgon, se zgostijo v težke oblake, ki včasih prinesejo nevihto in grom. A po vsaki nevihti se nebo znova zjasni. Svetloba duše je tista, ki povzdiguje naše čustvene energije v nebo, svetloba duše je tista, ki dela naše življenje lahkotno in prekipevajoče od radosti. Zato poglejte kdaj kipeče oblake, ki se dvigajo v nebo, raztapljajte in povzdigujte se z njimi. Naj vas skozi domišljijo vodi pot v novo življenje. ODPRITE SE SVEŽINI JUTRA Zagotovo poznate mnogo sprostitvenih, razteznih in energijskih vaj, kot npr. joga in tai-chi. Naravnajte se na 20 minutno jutranjo vadbo in zjutraj, ko vstanete, samo otresite in pretegnite telo ter sledite notranjemu občutku, ki vam bo narekoval, katere vaje naredite tisti dan. Pustite si sproti začutiti potrebo po določenem gibu, vaji. Dovolite, da se vaje navezujejo in povezujejo med seboj v poljubnem vrstnem redu in opazili boste, kot bi vam od znotraj nekaj govorilo, zakaj je to dobro in kaj s tem dosegate. Lahko boste odkrili čudovite kombinacije. Zapišite si jih, lahko jih ponavljate nekaj dni. Še bolje pa je, če se vsak dan znova prepustite notranjemu vodstvu. ZAČUTITE  V MEDITACIJI SVOJEGA DUHA Vzemite si čas za meditacijo. Naravnajte se nanjo. Vedite, da je meditacija kot dih, ki ga potrebujete, da lahko izdihnete. Le tako lahko ostajate notranje živi. Naj bo poletna meditacija sproščena, naj vam bo v veselje. Pozabite na to, kako mora biti in začutite, kako je. Da bi lahko meditirali, se morate najprej sprostiti. Dopustite si pri sproščanju popolno svobodo. Skupaj smo se sproščali na različne načine. Zaupajte si. Sledite notranjemu občutku, kje ste napeti in začutili boste, kaj morate storiti, da se sprostite. NARAVA IN LEPOTA Prestavita nas lahko v drug prostor, kjer čas drugače teče, kjer so vrednote in pomeni drugi. Skoznju lahko vstopimo v novo miselno polje, ki nam na nov način odpre vrata v srce. Ko se iz okolja, kjer smo bili deležni takega razpoloženja, znova vračamo v znane kraje, med znane ljudi, imamo lahko neprijeten občutek, da nekaj izgubljamo, da se je nekaj lepega končalo, zaprlo. Tisto, kar se zapira, je naše srce. Tisto, kar nas zapira, so naši vzorci. Vložimo malo napora in ohranimo vzdušje odprtosti, morda se bo tudi v naših odnosih z najbližjimi tako rodila neka nova kvaliteta. ČE VAS BOLI SRCE Boli nas, ko ni tako, kot si želimo ali mislimo, da bi moralo biti. Boli nas, če smo osamljeni, nerazumljeni ali prikrajšani. In ko je zunaj vse tako živo, lahko postane bolečina le še močnejša. Zato ne razmišljajte o bolečini. Bolečina je razumski paradoks. V njej je namreč skrivnost naše svobode. Tisto, kar nas v resnici boli, ni naše srce. Tisto, kar nas boli, so obroči, ki vežejo in stiskajo naše srce. Srce ne pozna bolečine, srce vse sprejema in vse razume. Srce hoče živeti in dihati svobodno, zato pritiska na vse, kar ga omejuje v njegovi ljubečnosti. Tisto, kar poka in boli, je oklep jaza, predstav in želja, oklep minljivega in večno spreminjajočega. Razpoka v oklepu, rana, ki boli, je priložnost, da se izvijemo iz mreže omejujočih življenjsih vzorcev in zadihamo življenje na višji ravni zavesti. VLAGAJTE V DOBRO Skrbnost se bo obrestovala. Skrbnost ni rutina. Skrbnost je premišljeno obračanje vsakega beliča, skrbnost je cenitev vsakega trenutka. Ne zapravljajte časa! Ujemite topli dih poletja, ujemite njegovo svetlobo in jo shranite v sebi za hladne in oblačne dni. Resnici na ljubo, tudi vsa poletja niso topla in svetla, niso prijetna in sproščena. Zato vzemimo dneve kakršni so, vzemimo si vsakega posebej kot dragoceno darilo, kajti poletje je čas, ko se duša daje telesu, daje se bolj kot kdajkoli in njen dih veje skozi vse, kar biva. Odprite se naravi, lepoti, poglejte oblake in nebo, dotaknite se vode, stopite na goro, približajte se ljudem, sprejmite njihovo veselje in bolečino, predvsem pa se potopite vase in začutite v sebi tisti dih, ki vam prinaša večno poletje. Barbara Novak Škarja www.cdk.si/soutripanje Komentarji (1) www.pozitivke.net