Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100222161351152

Tri nevladne organizacije in njihova stališča ponedeljek, 22. februar 2010 @ 22:31 CET Uporabnik: Sonce Ključna stališča v zvezi s projektom 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, poslana Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v okviru bankine javne obravnave poročila o vplivih na okolje Tri nevladne organizacije, ki delujejo na področjih trajnostnega razvoja in varstva okolja (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus društvo za sonaraven razvoj in Slovenski E-Forum) poslale svoja stališča v okviru javne obravnave EBRD o poročilu o vplivih na okolje TEŠ Evropski banki za obnovo in razvoj. Glede na spodaj navedene in druge argumente so vse tri nevladne organizacije pozvale EBRD, da zaprošenega posojila ne odobri za takšen projekt, kot je predstavljen v postopku zdaj. Ključna stališča in argumenti organizacij: Neskladnost s podnebnimi cilji Načrtovana prenova TEŠ ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri politiki do podnebnih sprememb, ki jo je Državni zbor sprejel novembra 2009. Podnebno-energetski paket EU postavlja cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20-30 % do leta 2020, do leta 2050 pa morajo razvite države, vključno s Slovenijo, zmanjšati izpuste za vsaj 80 %. V Sloveniji sta v procesu priprave podnebni zakon in strategija in smiselno bi bilo, da se projekt podredi zastavljenim nacionalnim ciljem. Odsotnost alternativnih rešitev Evropska direktiva o presoji vplivov na okolje (Directive 97/11/EC) v 5. členu zahteva, da mora investitor v projekt vključiti vsaj oris ključnih alternativnih rešitev in razloge za izbor predlagane rešitve. Poročilo vplivih na okolje za TEŠ 6 alternativnih rešitev sploh ne obravnava. V postopku priprave je novi Nacionalni energetski program. Vnaprejšnja odločitev za izgradnjo 6. bloka TEŠ zaradi svoje velikosti pomeni omejevanje izbire za alternativne energetske scenarije v Sloveniji. Ekonomika in viri financiranja Ob prvotni najavi projekta v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih je bilo predvideno financiranje za projekt iz lastnih sredstev elektrogospodarstva oz. zasebnih virov. Zdajšnja finančna konstrukcija kaže, da bo glavnina virov iz posojil iz bank, ki temeljijo na javnih financah, in za katera jamči država. Zaradi trgovanja z izpusti CO2 postaja ogljik nova valuta in tudi ekonomska postavka. Obstaja velika negotovost o ceni ogljika v prihodnje, kar lahko pomeni veliko finančno tveganje za naložbo. Netransparentnost procesa Vključevanje nevladnih organizacij ni potekalo v skladu z Načrtom o vključevanju deležnikov, saj nevladne organizacije, ki delujejo na nacionalni ravni sploh niso bile obveščene ali vabljene v postopke javnih obravnav na nobeni stopnji procesa (predvsem celovita presoja vplivov na okolje leta 2007 in presoja vplivo na okolje 2008-9). Podatki o izpustih CO2 so v različnih dokumentih zelo različni: v prilogi 6 Poročila o vplivih na okolje je npr. navedeno, da bodo izpusti leta 2015 (po izgradnji bloka 6) 4.486 kt/leto, torej celo nekoliko višji v primerjavi s 4.423 kt leta 2008 - TEŠ pa je na ARSO za leto 2008 poročal izpuste 4.798 kt CO2 in za toliko tudi deponiral emisijskih kuponov. V Netehničnem povzetku je zapisano: “Ocena emisij po letu 2015 bo na ravni okoli 4 mio ton”. Povsod pa je izrazito poudarjeno zmanjšanje specifičnih emisij CO2 (emisija na enoto proizvedene električne energije). V zadnjem mesecu so se v tisku pojavila ugibanja o koruptivnosti posla, ki je v treh letih za 100% presegel prvotno oceno vrednosti naložbe (iz 600 mio EUR leta 2006 na 1,2 mio EUR leta 2009). Primer preiskuje protikorupcijska komisija. V zadnjem mesecu je TEŠ v komunikaciji z javnostjo predstavil nov scenarij dinamike zapiranja osbtoječih blokov termoelektrarne, vendar le-ti niso podkrepljeni z uradnimi dokumenti in odločitvami, kar v proces vnaša veliko zmedo , razen tega pa tudi vpliva na ekonomsko sliko projekta in izpuste. Posamezna pisma so objavljena na spletni straneh: Focus društvo za sonaraven razvoj, www.focus.si, kontakt: Lidija Živčič, lidija@focus.si Slovenski E-Forum, www.se-f.si, kontakt: Mihael Tomšič, mihael.tomsic@siol.net Umanotera, www.umanotera.org, kontakt: Vida Ogorelec Wagner, vida@umanotera.org Stališča se nanašajo na uradno objavljene dokumente o projektu TEŠ 6 na spletnih straneh EBRD http://www.ebrd.com/projects/eias/40417.htm in TEŠ http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=192 http://www.te-sostanj.si/filelib/ebrd/sep_final_slo.pdf http://www.te-sostanj.si/filelib/ebrd/pvo.pdf (str 529) http://rte.arso.gov.si.pdf http://www.te-sostanj.si/filelib/ebrd/nts_final_slo.pdf Vlada Republike Slovenije Urad predsednika Vlade RS g. Borut Pahor, predsednik vlade Zadeva: Stališča in pobude v zvezi s prenovo Termoelektrarne Šoštanj Spoštovani predsednik vlade gospod Borut Pahor, prav letošnje leto bo v marsičem usodno zapečatilo smeri razvoja Slovenije v prihodnjih desetletjih: v procesu priprave sta podnebni zakon in podnebna strategija, nastaja novi Nacionalni energetski program in postavljeni bodo temelji za prenovo Strategije razvoja Slovenije. V tako majhni državi in tako majhnem energetskem sistemu lahko en sam velik energetski objekt določa prihodnost podnebne politike in energetskega sistema. Termoelektrarna Šoštanj namreč zagotavlja 30 % oskrbe z električno energijo in je hkrati vir skoraj 25 % vseh trenutnih izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni 2 toni CO2 na prebivalca Slovenije na leto. Pomen odločitve o izgradnji TEŠ 6 torej krepko presega finančno vrednost projekta, ki je ocenjena na 1,1 mldr EUR. Razvojni, energetski, finančni, družbeni in okoljski učinki te odločitve bodo segali do leta 2050. Žal raven odprtosti in demokratičnosti procesa v zvezi s to odločitvijo zaenkrat ni primerljiva njenemu pomenu. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je novembra 2009 prva razgrnila celotno dokumentacijo in povabila k predstavitvi stališč širok krog javnosti. Komunikacijski prostor za razpravo, izmenjavo mnenj in drugačne poglede se odpira šele v zadnjih dveh mesecih. V tem procesu aktivno sodelujemo podpisniki tega pisma: 26. januarja letos smo v Ljubljani organizirali prvi javni forum o TEŠ 6, odprli spletno razpravo in svoja stališča 15. februarja poslali banki EBRD. V zvezi z izgradnjo 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj Vladi RS predlagamo naslednje: Moratorij: Vlada naj zamrzne sprejemanje končnih odločitev glede gradnje TEŠ 6, vsaj dokler niso dorečeni podnebni cilji v podnebnem zakonu in podnebni strategiji in niso temeljito obdelani alternativni scenariji v novem Nacionalnem energetskem programu (NEP). Alternativni scenariji: Pridobljeni čas moratorija naj vlada izkoristi za izdelavo alternativnih scenarijev, ki bodo osnova za odločitve o izbranih rešitvah za energetski sistem v prihodnje. Končna vizija za Slovenijo – tako po koalicijski pogodbi, kot tudi po Deklaraciji DZ o aktivni vlogi Slovenije pri politiki do podnebnih sprememb - je nizkoogljična družba. To pomeni, da je končna vizija v energetiki varčna in učinkovita raba energije ter nizkoogljična in trajnostna proizvodnja energije, ki bo temeljila na obnovljivih virih in pametnih energetskih omrežjih. Zdaj iščemo najboljše rešitve, ki bodo v obdobju prihodnjih dveh desetletjih zagotovile prehod iz sedanjega stanja v želeno stanje. Potrebno je izdelati nekaj scenarijev možnih prihodnosti, od katerih naj bo vsaj eden brez TEŠ 6, s poudarkom na učinkoviti rabi, obnovljivih virih, pametnih decentraliziranih omrežjih, decentraliziranih soproizvodnjah ter 1-2 večjih plinskih enotah ter brez NEK 2. Če v Sloveniji nimamo strokovnjakov, ki so usposobljeni za izdelavo takšnega scenarija, naj se k sodelovanju povabi ugledne tuje strokovnjake s tega področja. Vsaj en scenarij naj preveri izgradnjo TEŠ 6 v manjšem obsegu (300 do 400 MW). Vsi scenariji naj se enakovredno ovrednotijo in primerjajo. S stališča gospodarnosti bi bila najbolj verodostojna vključitev in presoja poslovnih investitorjev – sovlagateljev. Takšen proces bo dobra podlaga za kakovostne in legitimne odločitve. Vsi scenariji naj kot minimalno zahtevo upoštevajo sprejete usmeritve podnebnih ciljev iz Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri politiki do podnebnih sprememb, ki jo je Državni zbor sprejel lansko leto novembra. Verodostojnost, odgovornost in transparentnost: V zadnjem mesecu se je v komunikaciji s strani Termoelektrarne Šoštanj pojavil nov scenarij dinamike zapiranja starih blokov 1-5 TEŠ. Takšen scenarij bi bil kratkoročno glede vplivov na okolje izrazito ugodnejši od prejšnjega – po navedbah TEŠ naj bi bili ob enakovredni proizvodnji električne energije po letu 2015 izpusti CO2 3.100 kt/leto, kar bi pomenilo 33% zmanjšanje glede na leto 2008. Žal pa takšen scenarij nima nobene verodostojne osnove: celotna objavljena dokumentacija v zvezi s projektom, poročilo o vplivih objekta na okolje (na katerem temelji izdano okoljevarstveno soglasje), noveliran investicijski načrt (na katerem temelji sklep nadzornega odbora HSE o podpori investiciji oktobra 2009) in scenariji, ki so v pripravi za novi NEP, vsi jasno navajajo, da je predvideno obratovanje bloka 5 še do leta 2027. To glede na uradno dokumentacijo pomeni, da bi bili po letu 2015 izpusti CO2 celo nekoliko višji kot leta 2008 (Priloga 6 v Poročilu o vplivih na okolje TEŠ 6). Takšno ad-hoc spreminjanje odločitev ni v prid preglednosti procesa, niti ne vzbuja zaupanja v odgovornost inštitucij, ki naj bi zagotavljale javni interes pri največjem naložbenem objektu v času od osamosvojitve. Po seji strateškega sveta za energetiko 15. februarja ste najavili čas za razmislek do končne odločitve do jeseni, kar pozdravljamo kot modro odločitev, ki izraža razumevanje teže in pomena odločitve o TEŠ 6. Slovenija mora v prehodu v nizkoogljično družbo poleg etične odgovornosti prepoznati tudi gospodarske in razvojne priložnosti, ki jih ta prehod prinaša. Če se Slovenija pridruži vodilnim silam 3. industrijske revolucije, bodo naložbe v prestrukturiranje elektro-gospodarskega sistema pomenile povečano konkurenčnost gospodarstva, spodbudo za inovativnosti in tehnološke preboje ter številna nova delovna mesta v rastočih trgih. Te priložnosti v Izhodni strategiji 2010-2013 niso prepoznane, nujno pa morajo biti vključene v strategijo. S spoštovanjem, mag. Vida Ogorelec Wagner, direktorica, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj mag. Lidija Živčič, predsednica, Focus društvo za sonaraven razvoj mag. Tanja Pucelj Vidovič, predsednica, Slovenski E-Forum dr. Dušan Plut, profesor, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oseba za stik: Nina Tome, Umanotera, tel: 01 439 7100, e-pošta: nina.tome@umanotera.org Komentarji (1) www.pozitivke.net