Očistite jedilnik v devetih korakih

sreda, 19. julij 2023 @ 05:02 CEST

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Naša hrana ni le bolj sintetična, kot je bila kdajkoli, ampak skupaj z njo zaužijemo še precej vprašljivih snovi in onesnaževalcev, ki ogrožajo naše zdravje. V nasprotju s salmonelo in podobnimi patogeni, ki bolezen ali celo smrt povzročijo takoj, te snovi delujejo veliko zahrbtnejše, saj škodo povzročajo prikrito in na dolgi rok. Kako torej očistiti jedilnik strupov? V nadaljevanju objavljamo devet nasvetov, s katerimi zmanjšate izpostavljenost neželenim kemikalijam.

1. Omejite uživanje živalskih maščob
Izdelki živalskega izvira vsebujejo sintetične hormone, antibiotike in klorove spojine, kot so dioksin, DDT in drugi pesticidi, ki se kopičijo v živalski maščobi. Z zaužitjem te hrane omenjene kemikalije preidejo v našo maščobo, kjer se potuhnejo ter počasi in tiho povzročajo škodo.
Izbirajte manj mastno meso, perutnino ali mlečne izdelke.

Vedno odstranite vso vidno maščobo in kožo, meso in ribe kuhajte.
Izogibajte se cvrtju, ki neprepustno zapre onesnaževalce v meso.
Svojemu telesu boste naredili univerzalno uslugo, če boste jedli manj mesa. Že en sam vegetarijanski dan na teden bo dovolj, da boste opazili razliko v počutju.

2. Izbirajte varno morsko hrano
Uživanje morske hrane pomeni izpostavljenosti živemu srebru, ki je potencialni živčni strup, pa tudi onesnažene s snovjo PCB, ki jo je Mednarodna agencija za raziskavo raka in zaščito okolja razglasila za potencialno kancerogeno. Manjše ko so ribe, bolj ko so na začetku prehranjevalne verige, manj so onesnažene s težkimi kovinami. Na internetu so na voljo posebni vodniki, ki vam bodo pomagali pri izbiri varne morske hrane.

3. Prednost dajte organski pridelavi
Izpostavljenost pesticidom lahko zmanjšate za več kot 90 odstotkov, če se izogibate najbolj onesnaženim konvencionalno pridelanim vrstam sadja in zelenjave, kot so breskve, jabolka, nektarine, jagode, češnje, solata, grozdje, korenje in hruške. Če to hrano obožujete, raje izberite organsko pridelano. Med konvencionalno pridelane vrste sadja in zelenjave z najnižjo stopnjo ostankov pesticidov spadajo čebula, avokado, sladka koruza, ananas, mango, beluši, grah, kivi, zelje, jajčevci, papaja, lubenice, brokoli, paradižnik in sladki krompir.

4. Pozorno pri pripravi
Sadje in zelenjavo najprej skrbno operite pod tekočo vodo, s čimer boste odstranili vse površinske kemikalije in patogene. Najbolje je, če to storite takoj, ko hrano prinesete domov. Oprati je treba tudi živila z neužitno lupino, kot so pomaranče in banane. Površinske onesnaževalce namreč utegnete pri lupljenju prenesti na roke in jih nato razširiti tudi na užitne dele.

5. Prepovejte konzerve
Konzervirana hrana in pijača prihaja v stik s posebno smolo, ki vsebuje bisfenol-A, kemikalijo, ki moti hormonsko ravnotežje ter se kopiči v okolju in naših telesih. Večina proizvajalcev hrane še išče varnejše alternative, dotlej pa boste svojemu zdravju naredili uslugo, če boste jedli hrano, ki je sveža, posušena, zamrznjena ali shranjena v stekleni embalaži.

6. Kuhajte varno
Če uživate v hrani z žara ali v močno zapečenem mesu, pozor: s tem povečujete tveganje za nastanek raka. Pečenje na žaru ustvarja dim, ki vsebuje obilo kancerogenih policikličnih aromatičnih hidroogljikov ali PAH, ki končajo na površini hrane. Pri daljšem pečenju mesa nastajajo kancerogeni heterociklični amini ali HCA

7. Preberite deklaracijo – zares
Si kdaj vzamete čas, da preberite in razmislite o sestavinah, ki so naštete na ovojnini obdelane hrane? Čeprav gre večinoma za seznam dolgih, težko izgovorljivih besed, je kljub temu dobro vedeti, kaj v bistvu jemo. Resda lahko preučite sezname varnih, dovoljenih in prepovedanih prehranskih dodatkov, toda veliko enostavneje je izbrati neobdelano živilo. Živila, ki niso bila izpostavljena industrijski obdelavi, ohranijo ves svoj prehranski potencial. Če se boste lotili ustvarjati jedi "iz nič", kar je mimogrede veliko lažje, kot si mislite, boste prihranili denar, jedli bolj zdravo in obenem zmanjšali količino odpadkov, ki se nabere zaradi ovojnine obdelane hrane.

8. Zalijte z vodo
Slovenci in Slovenke popijemo odločno preveč sokov, športnih napitkov, energijskih pijač, nektarjev in drugih ustekleničenih pijač. Prva težava je v tem, da večina teh pijač vsebuje obilo sladil, umetnih arom in barvil. Druga težava je plastična embalaža, saj snovi iz plastike lahko preidejo tudi v vašo pijačo. Človeško telo sestavlja od 70 do 75 odstotkov vode, zato tudi potrebujemo predvsem vodo. In še to: če je le možno, se izogibajte vodi v embalaži za enkratno uporabo, saj tudi vodo lahko onesnaži plastična steklenica. Kot je pokazal zadnji primer iz Kopra, so lahko tvegani tudi vodomati, saj so očitno slabše nadzirani kot voda iz vodovodne pipe. Raje kupite kakovosten vodni filter ali vrček za vodo s filtrom. Naložba se bo hitro povrnila v obliki boljšega počutja.

9. Jejte pogosteje
V restavraciji ali na ulici nimate vpogleda v kakovost in način priprave hrane, ki ste jo naročili. Prihranite denar in zavarujte svoje zdravje s tem, da hrano pripravljate doma, kar vam bo nedvomno olajšalo sprejemanje zdravih odločitev.

Tili Kojić

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20100222142144463