V oddaji Studio ob sedemnajstih na strani http://tvslo.si/predvajaj/pogovor-z-nadskofom-stresom/ava2.57790978/ je nadškof dr. Anton Stres dejal, da je vsakršno nasilje v imenu vere sprevrženo dejanje. »Sprašujem birmance in jim rečem: Bog je pravičen. Bog je vsemogočen. Bog je ljubezen. Povejte mi katera izmed teh treh trditev kristjani najbolj poudarjamo? Zelo redko je, da uganejo, da je to bog ljubezen. Še vedno je podoba boga, ki ga imajo v svoji zavesti, nekaj drugega, neko nasilje,« je dejal Stres.
Da birmanci nimajo v zavesti ljubečega Boga, je povsem logično, če berejo Biblijo.
Ta vsekakor vsebuje nekatera zelo etična načela, npr. Deset zapovedi, vendar pa je v njej veliko hude nemorale in nasilja. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu ter vojni.
Vse to cerkev uči oz. prakticira že na stoletja. Spomnimo se samo krvave cerkvene zgodovine. Zato je ta ideologija postala del družbene zavesti in podzavesti mnogih, ki jih je cerkev indoktrinirala s svojim naukom. Ker je Biblija v celoti, torej tudi s krvavimi deli, še vedno del uradnega krščanskega nauka, nasilna indoktrinacija družbe teče dalje. Koliko ljudi je v zgodovini človeštva umrlo in še danes umira zato, ker nekateri verjamejo, da je morjenje Božja volja in da je avtor zločinskih citatov iz Svetega pisma, ki pozivajo ljudi k ubijanju, Bog?
Nasilno predstavo o bogu pa je ljudem vcepil tudi nekdanji škof Anton Martin Slomšek, ki je priporočal staršem naj pretepajo otroke. Citat iz knjige Anton Martin Slomšek, avtor Braco Zavrnik: »Slomšek priporoča »štiri pomočke, svoje otroke prav vzgojiti.« »Tretji pomoček«, ki ga Slomšek priporoča, je šiba, in prav ta nasvet je kasneje, še posebej v modernih časih, eden od najpogosteje navajenih argumentov za Slomškovo vzgojno nazadnjaštvo in celo okrutnost. Slomšek začenja zagovarjanje »tretjega pomočka« najprej z navedkom iz Svetega pisma: »Globoko vsajena v mladeničevo srce je hudobija, pa šiba jo bo izpodbila.« In nadaljuje: »Draga reč je torej šiba strahovalka pri hiši, zakaj kjer strah božji gospodari, tam so bogaboječi pridni otroci doma. Srečni otroci, katere matere in očetje tepejo, ne bo jim tuja palica pela.« V knjigi Blaže in Nežica pa je Slomšek v imenu boga vzpodbujal ljudi k vojskovanju, citiram: »Kdor na vojski prav služi, Bogu služi. Ali bo tebe sram v to imenitno službo iti, ako te Bog pokliče? Brez božje volje ne boš vojak, če je pa božja volja, naj tudi tvoja bo. Kaj bi storil Bog s takim, ki si perste seka, zobe izbija, da bi za vojaštvo ne bil? Strašen greh je to, ki ga tudi deželna gosposka ojstro kaznuje. Namesti takega mora drugi nedolžen na vojsko, bo pa tudi namesti nja v nebeša šel. Si za vojaka dežele spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesel, da je Bog tebe brez vsake graje vstvaril, zdravi udje so božji dar. Prisezi voljno in serčno na vojno bandero, tvoja služba bo imenitna in srečna, ako boš priden in zvest. Kdor uhaja (dezentera), sv. prisego prelomi, Boga zataji, svojo dušo peklu zastavi. Bodi na vojski lev – doma pa jagnje, serčen, pa tudi vsmiljen. Ne boj se kugel, ki krog tebe švigajo, za materno deželo umreti je srečna smert, ako si v gnadi božji. Tudi Kristus je umerl za nas. Kugla te ne bo zadela, ako božja volja ni, v božjih rokah si.«
Je res Božja volja, da nekateri ljudje postanejo vojaki? Jezus je rekel, da naj ljubimo svoje sovražnike in storimo dobro tistim, ki nas sovražijo. Papež Janez Pavel II pa je dejal, da je vojna proti vojnam pravična vojna. Kdo od obeh ima sedaj prav? Kdo izraža Božjo voljo? Če bi se Jezus in papež sklicevala dejansko na istega Boga, bi ta bog bil shizofren in dvoličen. Če pa Bog ni shizofren in dvoličen (iz tega lahko izhajamo), imamo pri papeževi izjavi opravka z nesramnim izkrivljanjem Božje besede.
