Umanotera je predstavila dokument z naslovom "17 mitov in resnic o podnebnih spremembah", v katerem je strnjenih nekaj najpomembnejših mitov, na katerih temelji podnebna skepsa. Avtorji nanje odgovarjajo s stališča predvladujoče znanosti.
"Vprašanje, s katerim se ukvarja podnebna znanost ni, ali se bo globalna temperatura zaradi toplogrednih plinov še dodatno dvignila, ampak za koliko in kako hitro," je ob predstavitvi dokumenta opozorila direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner. "Negotovost je del vsakega znanstvenega spoznanja, a določena dognanje glede globalnega segrevanja so neizpodbitna," je poudarila.
Ta dognanja so: osnovne zakonitosti učinka tople grede razumemo zelo dobro; izpusti toplogrednih plinov so se od predindustrijskih časov dramatično povečali – da je za to kriv človek, je praktično neizpodbitno; povprečna svetovna temperatura v zadnjem stoletju je narasla za 0,7±0,2 stopinje Celzija; zelo verjetno je, da zgolj z upoštevanjem naravnih dejavnikov ne moremo razložiti segrevanja v zadnjih 50 letih.
Ogorelec Wagnerjeva je ob tem izpostavila, da se podnebna znanost ne ukvarja več z vprašanjem, ali se bo globalna temperatura še dodatno dvignila, ampak za koliko in kako hitro. "Negotovost velja za oba konca podnebnega spektra – katastrofalna podnebna presenečenja so prav tako možna kot spremembe, bistveno manjše od srednje pričakovane vrednosti," je dodala.
Eden soavtorjev dokumenta "17 mitov in resnic o podnebnih spremembah" Gregor Vertačnik iz Agencije RS za okolje je izpostavil nekaj napogostejših mitov podnebnih skeptikov. Eden ključnih mitov je, da je segrevanje v zadnjem stoletju posledica naravnih dejavnikov. "Brez upoštevanja človekove dejavnosti s podnebnimi modeli ne moremo razložiti segrevanja v zadnjem stoletju," je dejal Vertačnik.
Opozoril je tudi na trditev skeptikov, da segrevanje v zadnjih sto letih ni nič posebnega. "Koncentracija CO2 je danes za 35 odstotkov večja kot kadarkoli v zadnjih 650.000 letih, podnebni modeli pa kažejo, da je segrevanje v zadnjem stoletju večinoma posledica naraščanja koncentracij toplogrednih plinov," je dejal.
Dokument "17 mitov in resnic o podnebnih spremembah" je nastal v soavtorstvu Nine Tome in Vide Ogorelec Wagner iz Umanotere ter Gregorja Vertačnika iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Umanotera je predstavila dokument z naslovom "17 mitov in resnic o podnebnih spremembah", v katerem je strnjenih nekaj najpomembnejših mitov, na katerih temelji podnebna skepsa. Avtorji nanje odgovarjajo s stališča predvladujoče znanosti.
