Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20091115102446127




Kako izpolniti svoj življenjski smisel?

ponedeljek, 15. februar 2016 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Kaj nam življenje ponuja - in kaj mi lahko damo njemu?
KAKO IZPOLNITI SVOJ ŽIVLJENJSKI SMISEL?

Najbrž ste se že kdaj spraševali, v čem je skrivnost posameznikov, ki živijo z zanosom, srečno in uspešno. Je to zunanji videz, partner, materialno bogastvo, določena izobrazba ali poklic? Seznam stvari, za katerimi se človek žene v iskanju svoje sreče, je dolg in raznolik. Vendar ne ve vsak, da najbolj osrečuje - živeti osmišljeno.

Aleš bo kmalu dopolnil 30 let. Ima zelo dobro plačano službo na področju marketinga, je lastnik udobnega stanovanja in avtomobila. In je nesrečen. Služba od jutra do večera. Ob njej ne najde priložnosti, da bi si poiskal prijatelje ali spoznal žensko, ki bi ga pritegnila, kaj šele, da bi poglabljal odnos z njo, dogodivščine za eno noč pa ga ne zanimajo.

Ima težave z zdravjem, trpi za bolečinami v želodcu in hrbtu; možnosti, da bi se prehranjeval bolj zdravo, ne vidi. Prepričan je bil, da je ključno vprašanje v njegovem življenju, kako naj si poveča vitalnost. Več vitalnosti - in vse bo v redu! Vse dokler se nekega jutra ni zbudil z neprijetnim vprašanjem: kaj sploh počne v tej službi? Čudno vprašanje, saj se mu te dni obeta napredovanje, za katerega se je moral kar potruditi. Od bog-si-ga-vedi kod priplava misel, pravzaprav bolj občutek, kako lepo bi bilo delati z rožami. O, ve, kaj bi ga zares veselilo početi. A takoj ukine to misel, v svoj poklic je vložil leta požrtvovalnega študija in ga sedaj ne more kar pustiti. Pa tudi, kako naj se s tem, kar bi ga zares veselilo, preživlja, saj nima ne ustrezne izobrazbe ne izkušenj. Znova vstane utrujen, nič manj, kot sinoči, ko je zaspal. Zaskeli ga občutek, da mu življenje teče v prazno.

Na drugem koncu sveta, na Havajih, je dopolnilo 18 let posebno dekle, Bethany. Znova osvaja prva mesta na tekmovanjih surfarjev, lani je bila tretja na mednarodnem tekmovanju za ženske, pri čemer ji sodniki ne prizanašajo. Kaj pa je to takega, boste rekli, uspehi so različni, nekateri so pač dobri športniki, od sodnikov pa se itak pričakuje, da so pravični. Bethany je ena od mnogih dobrih športnic - le da nima leve roke. Pred nekaj leti ji je roko od rame navzdol odgriznil petmetrski morski pes, medtem ko je počivala nedaleč od obale na svoji deski. Če bi ugriznil 5 centimetrov globlje, bi bila ob življenje, so rekli zdravniki. Takrat je izgubila 60 % krvi, a je zaradi svoje izjemne telesne pripravljenosti preživela in hitro okrevala. Tri tedne potem je znova bila v vodi, na deski, enoroka. Bethany je na deski jadrala od svojega četrtega leta in je veljala za najboljšo v ZDA. O njej se je že pred nezgodo govorilo, da ima morsko vodo v krvi. "Če bi pustila nekaj, kar imam tako rada, bi pomenilo, da sem se odpovedala življenju," zatrjuje, sijoča, toplo šaljiva, preprosta. 

Le kaj imata Aleš in Bethany skupnega? Nekaj, kar si delimo vsi ljudje: oba si želita živeti izpolnjeno. Le da Aleš odgovora na pomembno življenjsko vprašanje, kako to doseči, zase še ni našel. Bethany pa ga živi.

"Nihče ni zares srečen, če ne občuti svojega življenja kot smiselnega"

Iskanje sreče - in stremljenje po smislu - dve strani istega kovanca. Tako pravi Viktor Frankl, avstrijski psihoterapevt in filozof, ki je preživel strahote Auschwitza in Dachaua ter na osnovi svojih izkušenj v taboriščih smrti razvil logoterapijo, poseben psihoterapevtski pristop - in pogled na življenje - ki se osredotoča na voljo do smisla. Osrečuje nas tisto, v čemer vidimo smisel svojega življenja. "Vsa človekova stiska in bolečina se strneta v neuspešni hoji za smislom življenja," meni tudi velikan slovenske psihološke in filozofske misli dr. Anton Trstenjak.

Kaj bi pomagalo Alešu? Ugotovil je, da si z nekaj truda in samodiscipline lahko izboljša prehrano, zjutraj redno izvaja izbrane vaje za krepitev hrbtnih mišic ter nekaj asan iz hatha joge, ob večerih pa posluša CD za globinsko psihofizično sprostitev. Da bi tega le ne počenjal s storilnostno naravnanostjo, ampak z zavestjo, da dela zase nekaj dobrega. Od znanca je izvedel za nekega bioenergetika in se dogovoril za terapijo. Bo bolj srečen? Vse našteto mu bo prav gotovo pomagalo, da bo bolj bistre glave, manj utrujen, energijsko bolj pretočen. Pričel bo dihati globlje in misliti manj pesimistično. In še bolj jasno se bo zavedal ključnega vprašanja, ki mu pod površino vsakdana ne da miru: kakšen smisel ima moje življenje?

Dr. Trstenjak ugotavlja, da "vsi nešteti brezimni ljudje, ki hodijo k psihologu po nasvete, tolažbo in pomoč, iščejo v jedru le izgubljeno srečo". Lahko bi dodali - ne le tisti, ki hodijo k psihologu - v današnjem času je namreč veliko različnih svetovalcev, psiho- in energo-terapevtov, napovedovalcev usode in drugih, kamor se človek obrača po nasvet, kaj in kako, da bi bil srečen. V osnovi pa vsak išče rdečo nit svojega življenja. Se sprašuje, kaj v resnici hoče v življenju. Hrepeni po smislu.

V Alešu dozoreva spoznanje, da odgovor lahko najde samo v svoji notranjosti. Sreča in smisel sta v meni, mu nežno zasije v zavesti, ko se nekega jutra zbuja. Zase ve, da pot ni v imeti več, da ni v hlastanju za užitki in nasičevanju z novimi in novimi dražljaji. Sicer je vpet v potrošniško družbo in jo z delom, ki ga opravlja, celo podpira, a hkrati se zaveda, da tu ne bo srečen. Pred kratkim je tudi zasledil zanimivo besedno zvezo "duhovni materializem" in se, ko po službeni dolžnosti lista revije z duhovno tematiko, sprašuje, ali je potrošniška, hedonistična naravnanost zajela tudi tako imenovano duhovnost? A zase ve, začel bo meditirati. Po dolgem času začuti neko vedrino v sebi. Kako dobra novica, nekaj vzklika v njem, odgovor, moj, edinstven, ni daleč - je v meni!

Dharma

Na Vzhodu smislu človekovega življenja pravijo dharma. To je dobesedno "tisto, kar drži" - kar daje temelj in stabilnost človekovemu življenju ter širšemu, družbenemu življenju. Besedo prevajamo tudi kot življenjska naloga in dolžnost. Ko človek prepozna, k čemu je poklican v svojem življenju - kje je njegovo mesto v celoti življenja - to ne izpolnjuje, ne radosti samo njega, temveč prispeva k urejenosti, izpolnjenosti in celovitosti skupnega življenja. Živeti svojo dharmo je temeljna dolžnost - in odgovornost vsakega človeka.

Kajti živeti dharmo pomeni uresničevati namen, s katerim smo prišli v inkarnacijo. Naši posamični nameni pa so kot delčki velike notranje duhovne mandale, ki jo soustvarjamo skupaj z vsemi soljudmi in drugimi bitji. Nismo se rodili, da bi posnemali druge, ki se nam morda zdijo srečni, zadovoljni, uspešni, pomembni, duhovni; niti zato, da izgubljamo svoje življenje v užitkih, nečimrnosti in sebičnosti. Prišli smo, da v nastajajočo celoto prispevamo svoj delček, edinstven, samo naš, ki ga ne more nihče drug izpolniti namesto nas.

Ta dolžnost in odgovornost, ki jo imamo, pa ni nekaj tujega: to je prav tisto, po čemer globoko v srcu zares hrepenimo. To je tisto, kar nas radosti - čeprav tega morda še ne vemo. Tisti, ki so bili na pragu smrti in doživeli obsmrtno izkušnjo, pravijo, da je smisel življenja za vsakega človeka - bolj ljubiti in bolj se učiti. Živeti iz sočutnega, razumevajočega in pravičnega srca, ne iz sebičnosti, ter usvajati skrito modrost življenja, ne pa tratiti časa v izpraznjenih pogovorih in hlastanju za novimi senzacijami in informacijami. Kje konkretno znotraj tega pa je naše mesto?

Duhovni popotnik ve, ker dela

Je dharma Bethanyjinega življenja, da deska na valovih? Lahko bi počenjala kaj drugega - in živela svojo dharmo. Kajti dharma ni konkreten poklic ali dejavnost niti družbeni položaj. Naš notranji pristni življenjski interes je bolj splošen, določa nam smer, v katero naj gremo, na primer delo z otroki, odraslimi, živalmi, naravo, na področju ekologije, prehrane, delo v ekonomiji, v medijih, umetniško, dobrodelno, športno udejstvovanje . Znotraj tega je veliko različnih konkretnih možnosti. In ko smo dejavni na nekem področju, se naše védenje, kaj v srcu hočemo, izostri in se nam pričnejo odpirati nove možnosti. Ne pričakujmo, da bomo vedeli že vnaprej. Kot pravi ezoterična modrost, duhovni popotnik ve zato, ker dela.

Bethany je primer človeka, ki je zlahka našel svoje mesto pod soncem. Dharma človeka je, podobno kot pri njej, v nekaterih primerih razpoznavna njemu in drugim. To je tisto, ko rečemo: "Rojen si za to!" Dostikrat pa ni tako. Ni kar nekaj lahkega, kar bi za nas bila linija najmanjšega napora, všečno, prijetno ali družbeno priznano. Dharma je nemalokrat izziv, ki mu še nismo kos. Ko jo izpolnjujemo, se učimo marsičesa novega, moramo razvijati vrline, ki jih nimamo, izražati kreativnost, kot je še nismo, presegati strahove, izboljševati kvaliteto svojih odnosov. In vendar je tako osrečujoče, da je vredno truda. Kljub naporom in težavam se čutimo notranje izpolnjeno. Čutimo, da imamo notranjo podporo in gotovost. Vemo, da lahko počakamo pravi trenutek. In z zaupanjem gremo naprej.

Bethany že ve, kaj je "pesem njenega življenja", sploh pa ji ni bilo enostavno peti jo še naprej. Pogum, humor, vztrajnost, zaupanje vase in veliko ljubezni do deskanja, vse to je bilo potrebno, da še vedno jezdi na valovih. Pravijo, da deska z dušo. S svojim življenjem daje zgled, da se da presegati omejitve v sebi in življenjskih okoliščinah, da bi dosegli, kar čutimo v srcu kot smisel.

Karma in dharma

Saj bi živel osmišljeno, a nimam . časa, denarja, ustrezne izobrazbe, možnosti, ker pač imam družino ... Vedno lahko naštejemo veliko tega, kaj vse nam onemogoča, da bi živeli, kot si v srcu želimo. A bolj ko odlašamo, bolj bomo nezadovoljni. Negotovost, praznina in občutek opeharjenosti; pasivnost in hkrati zaletavost, ihtavost in nergavost; pomanjkanje pravega življenjskega ritma - vse to so spremljevalci neosmišljenega življenja. Kaj nam je ljubše: živeti ležerno po starem ali vložiti trud v novo življenje? Kakšna izbira, se boste nasmejali, saj je jasno, kaj je ljubše. A kar je trenutno manj naporno - in zato tudi prijetno - ni vedno tudi dobro. Ljudje so dostikrat raje nesrečni . in za to krivijo druge.

Vendar pa so zunanje okoliščine življenja, dogodki, situacije, v katerih smo, naše telesne, psihološke in značajske značilnosti posledice naših preteklih dejanj, misli in želja - naša karma.  Karma je tisto, kar smo ustvarili, in kar ustvarjamo, izvira predvsem iz naših dejanj. Dharma pa izvira iz globin našega srca oziroma iz naše duše in pomeni za nas pravilen način življenja, naš globok pristni interes. Obe se nenehno prepletata in srečujeta. Naše življenje je v prispodobi potovanje na vlaku, kjer pišemo pismo. Vlak predstavlja našo karmo - okoliščine, v katerih smo; pismo, ki ga želimo napisati, pa je naša dharma - naš resnični namen. Kakšen je vlak? Kaj pa bi želeli napisati?

Pasiven in dejaven odnos

Po odgovor o smislu svojega življenja se lahko odpravimo k vedeževalcu, jasnovidcu, guruju . In kaj potem? Morda lahko dobimo koristen nasvet, usmeritev ali pa namig. Morda bo to dragocen kamenček v mozaiku našega iskanja. Pogoj za osmišljeno življenje ni v tem, da nam nekdo pove: "To je tvoj smisel, tako moraš živeti". Sami ga skozi ozaveščeno življenje poiščimo v svojem srcu. Lastno prepoznanje nam daje moč, da v tej smeri tudi kaj storimo. Takšen je dejaven odnos do življenja.

Včasih kdo tudi idealizira svoje življenje in svoje poslanstvo vidi kot nekaj usodno usodnega. Vidi se kot bodočega odrešenika sveta ali vsaj Mater Terezo - nekaj izjemno posebnega. In ker ne vidi prave možnosti, da bi postal nekdo tako pomemben, ždi . in življenje mineva. Pri čemer ne sprevidi, da že je nekaj posebnega, le da tega ne živi, svoje edinstvenosti ne daje. Ostaja skrita v njegovem srcu in tiho čaka.

Vsak od nas ima posebno nadarjenost, naša odgovornost je, da jo razvijemo in podelimo z drugimi. Vsak od nas je kot žlahtno seme, ki naj se razcveti v dišečo rožo in podari svoj poseben vonj v vrtu življenja.

Vesna Periček Krapež

"BOLJE PRIŽGATI ENO SAMO SVEČO, KOT PLUTI V TEMI"

Ko hočemo priti do dragocenih odgovorov v svojem življenju, si je dobro zastavljati prava vprašanja. Ko raziskujemo, zakaj smo tu in sedaj, nam bo v pomoč nekaj vprašanj:

- Kaj bi še počenjal/a v življenju? So v mojem srcu še kakšna hrepenenja, ki jih nisem izpolnil/a? Bi želel/a kje pomagati, pri čem sodelovati, kaj deliti z drugimi?

- Kako hočem živeti z ljudmi, doma, v službi, s prijatelji - kakšne odnose hočem imeti?

- Katere lastnosti bi želel/a pri sebi preseči, katere pa razviti?

Za odgovore lahko tudi prosimo v meditaciji ali molitvi. Lahko jih tudi razbiramo v življenjskih okoliščinah - se učimo pravilno brati znamenja: kaj nam sporoča življenje, kam nas usmerja?

Vir: http://www.cdk.si/soutripanje

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20091115102446127







Domov
Powered By GeekLog