Storite kaj zase! 3.del

sobota, 7. marec 2015 @ 05:02 CET

Kako do več radosti?
Drugi prijem, ki omogoči povečanje kakovosti življenja, je povečanje radosti. Večjo kakovost življenja si namreč le težko predstavljamo brez povečanja radosti. Radost odpira vrata ljubezni v nas. Žal smo jo otopili z ožanjem fokusa na materialne dobrine. Kako si zagotoviti več radosti?

Usmeriti se je treba k njenim izvirom: to so dobra dela ter stik z naravo in svojim bistvom. Ena od metod je, da življenju vzamemo ostrino tako, da ga prenehamo obravnavati kot nekaj grozečega in resnega. Prisotnega je preveč strahu. Življenje jemljemo preveč resno, posameznim dogodkom, ki so le prehodne, malo pomembne epizode v zgodbi, ki jo doživljamo, pripisujemo prevelik pomen.

Dopovejmo si, da nihče razen nas naših problemov ne vidi v tako resni, slabi luči kot mi. Zakaj bi torej stvari tako dramatizirali? Vse mine in tudi problemi ne bodo trajali večno. Zakaj si kratiti veselje s stvarmi, ki bodo že naslednji trenutek zgodovina? Bolje jih je vzeti s humorjem in si dopovedati, da se v življenju prav vse spremeni, torej tudi problemi nimajo nobenega upanja na preživetje. Ko se naučimo na stvari gledati s humorjem, se njihova ostrina skrha. Strahovi pričnejo bledeti. Ko jim prenehamo posvečati toliko pozornosti, jim s tem vzamemo energijo, s katero so se napajali - to pa pomeni njihovo smrt.

Kako ustvariti boljše pogoje za prejemanje radosti? Preprosto! Več jo dajemo, pa se vrne nazaj k nam pomnožena. Treba je prestopiti probleme in si dopovedati, da je samopomilovanje najslabša možna izbira. Tisti hip, ko se zavemo svoje nemoči, jo lahko premagamo. Paziti je treba le, da ji ne podležemo. Povejmo si, da je najboljši za preganjanje malodušja - smeh. Ponorčujmo se iz samega sebe. Stopimo pred ogledalo in si pokažimo jezik potem pa napravimo nekaj grimas, ob katerih lahko začutimo, da položaj sploh ni tragičen. Tisti, ki nam je pokazal jezik, je otrok v nas, ta pa premore kaj več vedrine.

Dajmo mu priložnost, da za kratek čas pokaže, kaj zna! Najbolje je, da se obdamo z družbo, v kateri bo malodušje še laže izpuhtelo, otrok v nas pa bo lahko užival v spoznavanju, kako njegove domislice dobro vžgejo. Če bomo pokazali nekaj dobre volje, bomo okužili tudi bližnje in ne bo treba veliko, da se bo nalezla vsa okolica. In potem bomo vzpodbujali drug drugega in z vsakim uspešnim okuženjem se bo naš optimizem še stopnjeval. Poizkusimo brizgati pozitivno energijo po vseh, ki se znajdejo v naši bližini - kot otroci, ki se »špricajo« v bazenu. Nazadnje ne ostane nihče več suh.

Prikupna, igriva domača žival nam lahko pripravi obilo radostnih trenutkov. Živali so nam dane za to, da nas razveseljujejo. Ob kakem živahnem kužku, ki je poosebljenje igrivosti, preprosto ne moremo ostati malodušni. Kdor je kronično malodušen in slabe volje, naj si omisli kako prikupno, živahno živalco; koristi bosta vsaj dve: žival ga bo napolnila z optimizmom, skrb zanjo pa bo nadomestila samopomilovanje in razmišljanje o neumnostih. Odpreti se je treba okolici, živali pa so odličen pripomoček za to.

Spomnimo se še starega preizkušenega recepta, kako se nečesa najbolje naučimo: tistega, kar hočemo naučiti sebe, učimo - druge! Star izrek namreč pravi: kdor ne zna, ta uči. Občutljivosti, pozornosti, zvedavosti in radosti učimo - z raziskovanjem - svoje otroke! Tako pridobljena korist bo največja. Otroci bodo dobili potreben vzor, ki jim bo služil vse življenje, mi pa se bomo počutili koristne ob dejstvu, da počnemo pravo stvar. Otroci so tudi najboljši poslušalci in najbolj hvaležni učenci, poleg tega pa so pri njih rezultati najhitreje vidni in tudi najbolj pomembni. Če bomo radosti učili svoje otroke, sprva nerodno a sčasoma vse spretneje, nas bodo hitro prekosili in pričeli učiti nas. Tako bo vse steklo še laže.

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20091107154542925