Na spletni strani enaa.com pišejo, da je jesen čas, ko ulice preplavi vonj po pečenem kostanju. In ga skorajda ga ni med nami, ki si ga ne bi privoščil ter se z njim posladkal in si ogrel premražene prste. Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisoč leti in več snovali prve kostanjeve gaje.
Združite prijetno s koristnim in ga v bližnjem gozdu naberite sami. Lahko ga sicer tudi kupite (na tržnici ali v trgovini), a to ni niti pol toliko zabavno.
Kostanj, ki ga pred uporabo pustite nekaj dni odležati doma, bo postal nekoliko slajši, če ga medtem ne bodo napadli črvički. Zato svetujemo, da ga najprej preberete in ocenite, ali so plodovi dovolj zdravi ali jih je treba čim prej porabiti.
Če so plodovi vlažni in umazani, jih najprej operite in nato razprostrite po kuhinjski krpi, da se dobro posušijo, sicer se bo med shranjevanjem na njih hitro začela nabirati plesen.
Zdravi kostanji se bodo na hladnem ohranili teden ali dva. Ob daljšem skladiščenju se izsušijo, največkrat pa tudi ličinke opravijo svoje.
Lahko ga tudi zamrznete in se z njim gostite pozimi. Zdrave plodove operite, posušite in v lupino na trebuščku zarežite križ, da se bodo kasneje lepše spekli. Kostanj zložite v plastične posodice ali v vrečke za zamrzovanje in te dobro zaprite.
Ljubitelji ga lahko tudi posušite in pripravite kostanjevo moko. Surove plodove olupite (lupino in notranjo kožo) in razporedite na pekač, sušilno leso ali pladenj kuhinjskega aparata za sušenje sadja. Sušite na peči ali v pečici in suhega shranite v dobro zaprtih posodah.
Hranilna sestava
Glavni značilnosti sta nekoliko višja energijska vrednost in odlična mineralna sestava, ki se glede na sestavo zemlje, kjer raste drevo, močno spreminja.
Skoraj polovico sveže mase zastopajo ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev je veliko manj.
100 gramov pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kcal, kuhan kostanj pa precej manj, in sicer le okoli 170 kcal, ker ima manjši delež suhih snovi.
V njem je do šest odstotkov beljakovin, okoli dva odstotka maščob in precej folne kisline.
Med rudninami je v kostanju največ kalija in fosforja, nezanemarljive pa so tudi vsebnosti nekaterih pomembnih elementov v sledovih.
Vsebuje tudi nekaj malega vitaminov C in A, po vsebnosti pa izstopajo nekateri predstavniki skupine B-kompleksa, predvsem piridoksin oz. vitamin B6.
Zdravilne lastnosti
V ljudskem zdravilstvu se čaj iz kostanjevih lupin uporablja za lajšanje črevesnih težav, predvsem diareje.
Ker je bogat s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, je še posebej primerna hrana za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.
Poparki in prevretki iz listov se uporabljajo za zdravljenje želodčnih težav in kot blažilo za vneto grlo. Posušeno listje, ki ga poparite in iz njega pripravite obkladek, pa pomaga blažiti simptome bronhitisa (tudi kroničnega) in umirja napade oslovskega kašlja.
Zelo cenjen je tudi kostanjev med, za katerega je značilen svojstven grenko-sladek in močan okus. Vsebuje veliko rudnin in cvetnega prahu in slovi po blagodejnem učinku na dihala.
Pripravki iz surovih plodov pomagajo pri težavah s krčnimi žilami.
Na spletni strani enaa.com pišejo, da je jesen čas, ko ulice preplavi vonj po pečenem kostanju. In ga skorajda ga ni med nami, ki si ga ne bi privoščil ter se z njim posladkal in si ogrel premražene prste. Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisoč leti in več snovali prve kostanjeve gaje.
