Oddeta v razkošno zlato
svoje veje kot vitke roke raztezaš v nebo
po odblesk sonca in po poljube dežnih kapelj.
Z listi in vejami
čutno igraš igro gibov, kot jo narekuje dihanje vetra.
Po tvojem vitkem belem telesu iz Zemlje doteka sok življenja
in hrani vsako celico z radostjo.
V razkošnem rumenilu tvojih listov,
v gibkem podrhtavanju vej in v belini tvojega slokega debla
se stikata Moč Zemlje in Moč Neba v kipečo svetlobo življenja.
Breza, kraljica si
in moja duša se raduje in poje
v prelestni svetlobi tvoje mile in mogočne lepote.
Oddeta v razkošno zlato 
