Čutim te,
kot čuti otrok toplino materinega telesa,
ko se z rokami ljubeče dotikam prsti.
Hraniš me, hraniš nas,
iz sebe rojevaš Stvarstva vsega živega in vsega neživega.
Mogočna si, velika si, a tudi silno občutljiva.
Čutiš svetlobo, sence in temo,
toploto in hlad.
Čakaš, da se te dotakne ljubeča dlan, ena, dve, tri, nešteto, vse…
Vsake se razveseliš,
radostno in živo občutiš ljubečo hvaležnost,
ki vate pretaka radostno in ljubečo svetlobo.
Prebujam se ob svitu,
da bosa pokleknem na zemljo
in bitje srca uravnam s tvojim utripom.
Pozdravljam prvi in sleherni žarek sonca
na vrtu ljubezni
in se hvaležna dotikam vsega: zemlje, rastlin in plodov.
V vsakem plodu je čutiti silno Moč Očeta in Matere v namenu, da z radostno svetlobo nahrani, napolni, oživi Življenje samo.
Čutim te, Mati Zemlja,
kot čuti otrok toplino materinega telesa
in te blagoslavljam s svetlobo, ljubeznijo in hvaležnostjo.
Čutim te,
