Pobuda predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku glede agresivnosti Vatikana
petek, 30. oktober 2009 @ 00:26 CET
Uporabnik: D.z.u.ž.c.
Pobuda predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku
v zvezi z napadi Svetega sedeža na suverenost Republike Slovenije ob imenovanju novega direktorja urada za verske skupnosti
Pred kratkim je Vlada Republike Slovenije imenovala novega direktorja Urada za verske skupnosti. Prejšnjega direktorja dr. Čeparja je nasledil Aleš Gulič. Proti temu imenovanju je bila katoliška cerkev, ta je namreč želela imeti na mestu direktorja še naprej Draga Čeparja. Sveti sedež je v imenu katoliške cerkve na imenovanje Guliča ostro reagiral. Njegov predstavnik kardinal Rode je celo dejal, da si takšne provokacije niti partija ni dovolila in se je tudi ne bi. Zanj je takšno imenovanje neodgovorno.Predsednika vlade Pahorja zaradi tegaimenovanja naj ne bi hotel sprejeti niti papež. Katoliška cerkev je torej zelo negativno reagirala na to zadevo in pri tem napadla Republiko Slovenijo.
Cerkveni predstavniki so tudi že v preteklosti napadali Republiko Slovenijo. To je večkrat storil dr. Franc Rode, ki je slovensko politiko pred veliko nočjo leta 2007 celo preklel, večkrat pa je napadel slovensko ustavo, državljane, šolski sistem v Sloveniji, med neko mašo pa je celo izjavil, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimamo prihodnosti.
Kardinal Rode kot tudi papež sta predstavnika Svetega sedeža oz. katoliške cerkve, ta pa je tuj subjekt, država “sui generis”. Zato kot takšna nimata nobene pravice, da ocenjujeta oz. kritizirata izbiro direktorja urada za verske skupnosti in druge institucije oz. zadeve slovenske države in se s tem vmešavata v notranje zadeve Slovenije ter v njeno suverenost. Takšen odnos Svetega sedeža do Slovenije ni samo sporen z vidika mednarodnega prava, temveč tudi zelo podcenjujoč in poniževalen do Slovenije. Katoliška cerkev očitno obravnava Slovenijo kot svojo last, kot svoj teritorij, še posebej zato, ker katoliška cerkev kot celota in seveda kot delna cerkev v Sloveniji, ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ne priznava pravice do življenja, kar je v nasprotju z našo ustavo, protiustavno krsti dojenčke in jim s tem jemlje versko svobodo ter onemogoča celovit izstop iz cerkve. Slovenski davkoplačevalci pod prisilo obilno financirajo cerkev in njene institucije, v letu 2008 so ji na kakršni koli pravni podlagi dali okoli 20 milijonov evrov, v zahvalo pa imajo poniževanja s strani cerkve. In vmešavanje v notranje zadeve Slovenije.
Na vse te napade Republika Slovenija molči. Tako je molčala tudi ob napadu Svetega sedeža na Slovenijo zaradi imenovanja Aleša Guliča na mesto direktorja Urada za verske skupnosti kot tudi pri drugih napadih na Republiko Slovenijo.
Na takšne cerkvene provokacije in napade bi bilo potrebno reagirati. Prvi, ki bi morali reagirati so državni organi. Namesto, da bi reagirali, so molčali. Predsednik vlade se je v Vatikanu zaradi imenovanja Aleša Guliča celo opravičeval, kar je popolnoma nesprejemljivo. Ali je predsednik vlade podrejen Svetemu sedežu, da se mu opravičuje? Ali se bo za takšno opravičevanje opravičil tudi slovenskim državljanom? Nekateri so celo prisegli, da bodo delovali za blaginjo Slovenije, sedaj pa molčijo. In obramba suverenosti Slovenije napram Svetemu sedežu je delovanje za blaginjo Slovenije.
Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo, po mednarodnem pravu je najvišji organ zunanjega zastopanja. Ob prevzemu funkcije tudi priseže, da bo spoštoval ustavni red in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Zato je njegova dolžnost, da brani Republiko Slovenijo pred verbalnimi napadi drugih držav oz. njihovim vmešavanjem v notranje zadeve Slovenije. Zato mora predsednik RS reagirati tudi ob napadih Svetega sedeža oz. katoliške cerkve in njenih predstavnikov, saj gre za tuje pravne subjekte.
Zato pozivamo dr. Danila Türka, kot predsednika Republike Slovenije, da ob vsakem cerkvenem vmešavanju v notranje zadeve Slovenije in verbalnem napadu predstavnikov Svetega sedeža in katoliške cerkve na Republiko Slovenijo oz. njene institucije reagira v skladu z mednarodnim pravom in zaščiti interese in suverenost Republike Slovenije. Še vedno je tudi čas, da reagira ter zaščiti suverenost in interese Republike Slovenije ob napadu predstavnika Svetega sedeža na Slovenijo dr. Rodeta zaradi imenovanja Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti.
Obrazložitev:
1. Republika Slovenije je suverena država in na svojem ozemlju izvaja oblast preko organov, določenih v ustavi in drugih predpisih. Oblast v Sloveniji ima po ustavi ljudstvo (3. člen). Po 7. členu ustave so država in verske skupnosti ločene. To med drugim tudi pomeni, da se verske skupnosti ne morejo vmešavati v delovanje oblasti Republike Slovenije. To velja tudi za tuje države in druge mednarodnopravne subjekte.
2. Katoliška cerkev je tuja pravna oseba. Svoj sedež ima v Vatikanu. V posamezni državi je ta cerkev prisotna kot samostojna država, ki ima v tej državi svoje diplomatske predstavnike, prav tako imajo pri katoliški cerkvi oz. njenem Svetem sedežu v Vatikanu diplomatska predstavništva posamezne države. Papeški nuncij je v mnogih državah celo dekan diplomatskega zbora. Tudi pri EU je papeški nuncij dekan diplomatskega zbora (Družina, 19.7.1998), to pa velja tudi za Slovenijo. Položaj katoliške cerkve oz. Svetega sedeža in Vatikana je urejen z meddržavnimi oz. mednarodnimi pogodbami, večinoma s konkordati. Ne glede na posebnosti dogovorov med državami in svetim sedežem, jih prevladujoča teorija mednarodnega prava obravnava kot prave mednarodne pogodbe, ki ne potrjujejo le obstoječih pravic pogodbenic (npr. svobodno delovanje cerkve), temveč lahko tudi ustvarjajo nove pravice in obveznosti za obe strani. Tudi za razlago teh dogovorov se tako kot za mednarodne pogodbe, sklenjene med državami, uporabljajo pravila Dunajske konvencije o pogodbenem pravu (Uradni list SFRJ, št. 30/72 – v nadaljevanju DKPMP), ki jo je podpisal in ratificiral tudi sveti sedež. Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. To velja seveda tudi v Sloveniji.
3. Tudi Slovenija je sklenila mednarodno pogodbo s katoliško cerkvijo, kar tudi dokazuje, da je ta cerkev tuja pravna oseba. Slovenija je sklenila omenjeno pogodbo s Svetim sedežem, ki je sicer najvišji in suvereni organ vesoljne katoliške cerkve in je subjekt mednarodnega prava sui generis. Gre za znani »Vatikanski sporazum« oz. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki je bil v letu 2004 ratificiran v slovenskem parlamentu. Slovenija v smislu »Vatikanskega sporazuma« priznava ne samo pravno osebnost Svetega sedeža in katoliške cerkve, temveč tudi pravno osebnost vseh teritorialnih in personalnih cerkvenih institucij s sedežem v Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava. Cerkvena oblast jih mora samo priglasiti pristojnemu državnemu organu, da jih registrira (2. člen sporazuma). Vse to pomeni, da so cerkvene institucije v Sloveniji, kot npr., nadškofiji, škofije, župnije, ... pravne osebe, ustanovljene po tujem pravu, kanonsko pravo je namreč tuje pravo, pravo tuje države, in zato v bistvu tuje osebe, čeprav imajo sedež v Sloveniji.
4. Sicer pa Sveti sedež s papežem na čelu ni le najvišji organ vesoljne katoliške cerkve, temveč tudi države Vatikanskega mesta, ki je v letu 2001 sprejela celo novo ustavo; po njej ima papež kot suveren države Vatikan celotno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. V eni osebi je torej skoncentrirana celotna oblast v neki državi. Takšna »enost« oblasti je značilna za fevdalne družbe oz. države. Demokracija ni stvar katoliške cerkve, je izjavil papež (Večer, 27.11.1998).
5. Katoliška cerkev ima tudi svojo vojsko, ta pa je atribut države. Pravzaprav ima dve vojski. Ena je švicarska garda, ki naj bi varovala papeža in je številčno bolj simbolična. Vendar pa ta vojska dokazuje, da je katoliška cerkev po svoji ideološki podstrati tudi vojaška sila in da dopušča reševanje konfliktov z vojsko. To kar je delala ves čas svojega obstoja, to dela tudi danes, vendar bistveno bolj prefinjeno. Druga vojska, ki je za mir na tem svetu zelo nevarna, pa je tako imenovana katoliška vojska. Gre za to, da je v večini zahodnih vojska največ vojakov, ki so katoliške vere in tako pripadajo katoliški cerkvi. Po zakoniku cerkvenega prava so vsi katoliki dolžni širiti in braniti katoliško vero vedno in povsod, kar pomeni, da so to dolžni delati tudi v vojski, ki je sicer formalno del neke posvetne države. V teh vojskah so tudi vojaški kurati, torej katoliški vojaški duhovniki, ki ideološko in versko usmerjajo to vojsko. Katoliška cerkev v vojaškem in političnem smislu deluje po principih »pravične vojne«, seveda pa je pravično to, kar ustreza interesom te cerkve.
6. Katoliška cerkev tako ni del civilne družbe ali nevladna organizacija, kot mnogi mislijo, in kamor cerkev sama sebe prišteva, ko ji to ustreza, temveč gre nesporno za tuj mednarodnopravni subjekt in to verski, ki kot politični subjekt v Sloveniji ne more delovati, razen v obsegu in na način, kot je to po mednarodnem pravu dovoljeno tujim državam. Katoliška cerkev je najstarejša država na svetu.
7. Po Zakonu o verski svobodi predstavlja cerkev ali druga verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega ali zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje. Iz te definicije je jasno razvidno, da lahko cerkev deluje zgolj na področju verskih zadev (res spirituales), njena pravna ali druga sposobnost se nanaša samo na ta vidik človekovega življenja, torej na duhovno plat. Cerkev ne more delovati na področju politike. Vse to izhaja tudi iz 7. člena slovenske ustave, ki določa ločenost države in verskih skupnosti. Iz te določbe je jasno razvidno, da se cerkev lahko ukvarja samo z religiozno dejavnostjo in ne s političnimi zadevami, kajti politične zadeve spadajo v neversko sfero. Svoboda delovanja se seveda nanaša samo na religiozne zadeve in ne na delovanje v celoti. »Če je Cerkev ločena od države, nima v politiki kaj iskati, celo kaznivo pa je napadanje Ustave, …« (pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Večer, 4.10.1997).
8. Katoliška cerkev, kar seveda velja tudi za Sveti sedež, je, kot že navedeno, tuja pravna oseba. Gre v bistvu za tujo državo. Istočasno pa je tudi verska skupnost. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na obeh podlagah ne more in ne sme delovati politično oz. se na noben način vmešavati v delo organov Republike Slovenije ali jih ocenjevati, razen po pravnih poteh, ki so predpisana po slovenskem pravu. Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko Svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen že omenjenega Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati.
9. Čeprav katoliška cerkev, vključno s Svetim sedežem, sama ali preko svojih sestavnih delov, v Sloveniji ne sme politično delovati, to dela. To je tako, kot bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se npr. vključili v volilna dogajanja in dajali smernice slovenskim prebivalcem, kako naj volijo. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje.
10. Katoliška cerkev v Sloveniji, kot že navedeno, deluje politično. To je v nasprotju s slovenskim pravnim redom, saj tuj mednarodnopravni subjekt, ki ima status »države«, poleg tega pa je še verska skupnost, ki je po 7. členu ustave ločena do države, pri nas ne more delovati politično in v Sloveniji promovirati svoj nauk in ideologijo. Republika Slovenija financira mnoge dejavnosti katoliške cerkve, torej tuje osebe, v letu 2008 je ta cerkev preko svojih organizacij na kakršni koli pravni podlagi dobila iz slovenskih javnih sredstev okoli 20 milijonov evrov, tako financira tudi politično delovanje cerkve. Financira nekaj, kar je v temelju proti Sloveniji, saj nauk oz. ideologija katoliške cerkve nasprotuje slovenski ustavi oz. pravnemu redu Slovenije, kot bo to prikazano kasneje.
11. Sicer pa katoliška cerkev sama priznava, da v Sloveniji deluje politično. Tako je dr. Janez Gril, direktor in odgovorni urednik katoliškega tednika Družina v članku Zakaj se Cerkev vtika v politiko? (Finance, 2.11.2006) zapisal: »Politična vloga Cerkve je v tem, da tako ali drugače politično opredeljene ljudi v skladu s krščanskim pogledom na svet poziva k bolj zavzetemu spoštovanju človekovih pravic, k večji solidarnosti in odgovornosti v politiki, gospodarstvu in družbi.«
12. Predstavnik katoliške cerkve dr. Franc Rode je slovensko politiko celo preklel. To je storil pred veliko nočjo leta 2007. To je bil izjemno hud napad tuje države na slovensko suverenost. Organi Republike Slovenije, ki bi morali zaščiti integriteto Slovenije in suverenost, so bili tiho. Kot da bi bili hlapci Vatikana in ne organi, ki bi bili dolžni služiti ljudstvu v Sloveniji.
13. Katoliška cerkev je preko klerika dr. Rodeta v času referenduma o vstopu v pakt NATO javno oznanjala, kaj je potrebno obkrožiti na glasovalnih lističih (Delo, 16.8.2007). Seveda je bil to napotek vsem prebivalcem v Sloveniji, kako naj glasujejo in ne samo katolikom. Šlo je za hud poseg tuje države v slovenske notranje zadeve, državni organi pa so hlapčevsko molčali.
14. Kleriški predstavnik katoliške cerkve iz Vatikana dr. Franc Rode je v imenu omenjene fevdalne organizacije večkrat ostro napadel slovensko ustavo, državljane RS, šolski sistem v Sloveniji in podobno. Šlo je za hud politični napad ene države na drugo. Namesto, da bi slovenski državni organi na takšno vmešavanje tujcev v slovenske notranje organe reagirali in zaščitili Slovenijo, so hlapčevsko molčali. Kot ponavadi. Ko je Rode med mašo izjavil, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimamo prihodnosti, je država zopet molčala.
15. Katoliški škof dr. Stres, predstavnik tujega mednarodno pravnega subjekta – katoliške cerkve, je ocenjeval in komentiral slovensko predsedovanje Svetu EU (Družina, 6.7.2008). V svojem komentarju, ki ima nesporno politični karakter, je ocenil vlogo državnih organov RS, ki so vodili predsedovanje, ni pa pozabil omeniti še nekaterih drugih dogodkov, ki so po njegovem pomenili oviranje delovanja vlade. Sicer pa je dr. Stres, kot predstavnik tuje države, izjavil: »V politiki smo, če hočemo ali ne.« (Družina, 22.6.2008). Katoliška cerkev na vseh korakih sama priznava, da v Sloveniji deluje tudi politično. Država pa nič. Ali je Republika Slovenija konj, ki jo jaha cerkev? Ali je cerkev birič, ki hoče Slovenijo usmerjati po svoje in jo spremeniti v katoliško državo?
16. Katoliška cerkev bolj ali manj stalno komentira in politično ocenjuje dogajanje v Sloveniji. To dela tudi preko svojih medijev, npr. tednika Družina. Eden izmed takšnih komentarjev je izšel tudi v omenjenem tedniku 13.7.2008, v katerem je klerik dr. Janez Juhant v imenu tuje države komentiral delovanje slov. vlade, prihajajoče volitve in podobno. Gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Slovenije.
17. Ne glede na to, ali katoliška cerkev deluje politično ali ne, pa je tudi njen religiozni del v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo. Katoliška cerkev ne priznava slovenske ustave oz. pravnega reda, če je v nasprotju z nauki evangelija, ne priznava temeljne pravice ljudi, ki jo kot neodtujljivo določa slovenska ustava, to je pravica do življenja. Svoje člane novači prisilno, to je s krstom dojenčkov, celovit izstop iz nje sploh ni mogoč. Na ta način hudo krši ustavno pravico ljudi do svobode vesti. Njen nauk temelji na bibliji, ki je bila v Sloveniji spoznana kot najbolj škodljiva knjiga na svetu (Jana, 12.7.2005), saj namreč vsebuje sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine, milijonov ljudi. Več o tej tematiki pa si lahko preberete na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve na naslovu http://www.zrtve-cerkve.org/
Tukaj najdete to problematiko v predlogu za prepoved delovanja katoliške cerkve v smislu 12. člena Zakona o verskih skupnostih. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je namreč predlagalo prepoved delovanja katoliške cerkve, saj ta s svojim delovanjem in seveda tudi s svojimi nameni, cilji in načinom svojega delovanja hudo krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju in vojni, razpihuje sovraštvo oz. nestrpnost in preganjanje, ogroža življenje in zdravje ter pravice in svoboščine drugih na način, s katerim se hudo krni človekovo dostojanstvo, zaradi česar so podani razlogi, da sodišče, na predlog državnega tožilca, prepove delovanje katoliške cerkve.
18. Vse zgoraj navedeno kaže na to, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Čeprav je tuja država in to celo verska, pri nas deluje v notranjih razmerjih oz. v zadevah Republike Slovenije kot politična organizacija, kar je popolnoma nesprejemljivo in se pri tem vmešava v notranje zadeve Slovenije, pri čemer celo, kot uvodoma navedeno, napada odločitve zakonito izvoljenih organov Republike Slovenije. Zato je potrebno na takšno delovanje reagirati in zaščititi suverenost in interese Republike Slovenije. To je nujen ukrep za zaščito slovenske ustave oz. slovenskega pravnega reda, suverenosti slovenske države in ljudstva. Cerkev vedno bolj postaja država v državi in to je potrebno preprečiti, saj je lahko na ozemlju Slovenije samo ena država in to je Republika Slovenija.
19. Katoliška cerkev se močno vmešava v politično dogajanje ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu, še posebej močno pa v Italiji.
Nekaj primerov:
- Papež Janez Pavel II. je izjavil, da ima cerkev pravico in celo dolžnost posredovati pri svetovni ureditvi (Delo, 2.7.1998).
- Papež Janez Pavel II. je leta 1998 ob sklicevanju na pravico do vpletanja v politične odločitve obtožil italijansko vlado, da je družino, kot temelj civilne družine, prepustila samo sebi (Delo, 2.7.1998).
- Bivši italijanski premier Romano Prodi je večkrat Vatikanu in italijanski škofovski konferenci očital vmešavanje v vladne in državne zadeve (Delo, 4.8.2007).
- Katoliška cerkev je na vsak način želela spodkopati italijanski referendum o umetnem oplojevanju in je pozivala volivce, naj ostanejo doma, brez 50-odstotne udeležbe namreč izid referenduma ne bi veljal (Delo, 16.5.2005).
- Papež že od nekdaj izjemno vpliva na italijanske politične razmere in velikokrat narekuje glavne poudarke (Delo, 7.6.2008).
- Mnoge zakone, za katere se je zavzemal bivši italijanski premier Prodi, zaradi vatikanskega pritiska niso bili sprejeti (Delo, 7.6.2008).
- Italijanski škofi so pred kratkim odkrito zahtevali vsaj spremembo, če že ne odpravo zakona, ki dovoljuje abortus (Delo, 7.6.2008).
- Papež in njegov državni tajnik kardinal Bertone sta novemu italijanskemu premierju Berlusconiju odkrito povedala, da od njega pričakujeta večjo naklonjenost zasebnim katoliškim šolam, predvsem pa veliko več denarja za zasebne šole, ki lahko cerkvi edine zagotovijo prav vzgojene in šolane kadre (Delo, 7.6.2008).
- Na obisku pri papežu je Berlusconi kot predstavnik italijanske države poljubil papežu roko, kar je dobro vidno na sliki (Delo, 7.6.2008).
- Papež je na potovanju v Latinski Ameriki maja 2007 izjavil, da so se mehiški politiki, ki so glasovali za legalizacijo abortusa, po kanonskem pravu sami izobčili in jim evharistija ni več dovoljena (Delo, 11.5.2007).
- Predsednik brazilske škofovske konference Majella je brazilskega ministra obtožil, da s propagiranjem kondomov vzpodbuja promiskuiteto (Delo, 16.5.2005).
- Vojaški argentinski škof Baseotto je predlagal, naj argentinskemu ministru Garcii navežejo kamen okrog vratu in ga vržejo v reko, ker je podprl legalizacijo splava in razdeljevanje prezervativov (Delo, 22.3.2005).
- Vatikan je vlado v Buenos Airesu obtožil kratenja verske svobode, ker je odpustila vojaškega škofa (Delo, 22.3.2005).
- Katoliška cerkev je zaradi sprejetja zakona o preprečevanju diskriminacije hrvaško vlado obtožila klečeplazenja pred Brusljem (Indirekt, 10.7.2008, Večer, 11.7.2008, Dnevnik, 7. in 12.7.2008).
- Katoliška cerkev je zaradi sprejetja novega zakona o prodajalnah, ki ne upošteva zahtev te cerkve, da bi morala biti nedelja dela prost dan, srdito napadla hrvaško vlado (Večer, 11.7.2008).
- Po izjavi dona Ivana Grubišića katoliška cerkev na Hrvaškem prepogosto, še posebej pred volitvami, izsiljuje krščanskodemokratske stranke s svojim vplivom na verne volivce, potem pa zato zahteva protiusluge (Dnevnik, 7.7.2008)
- Na Madžarskem je katoliška cerkev v času volitev 2006 preko letakov, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih župnijah na podeželju zagrozila volivcem, da bodo poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče, če ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz (Delo, 18.4.2006).
20. Še nekaj mnenj v zvezi s katoliško cerkvijo:
»Katoliška cerkev je sicer verska skupnost, toda kot institucija je katoliška cerkev naddržavni in meddržavni politični svetovni imperij, na čelu katerega je vatikanska sveta stolica kot država in papež kot absolutni vladar«. (pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Delo, 7.3.1998)
»Učinkovitost, tajnost, gibčnost, natančnost in razsežnost vatikanske diplomacije so nedosegljive. Cerkvena »obveščevalna služba« je navzoča na vseh koncih sveta. Skoraj vedno ima dostop do najvišjih ustanov in do najbolj zanesljivih virov informacije. Dela potrpežljivo, tajnost ji zagotavlja mir pred javnimi kritikami, in ker cerkveni cilj ni sestavni del tega sveta, je čas le redko breme. Nikamor se jim ne mudi. Povedano po domače, ameriška Cia ne seže vatikanskim diplomatom niti do kolen«. (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006)
»Tako je neizogibno, da ima vsaka beseda predstavnika najstarejše oblasti na svetu svojo vnaprej pretehtano specifično težo. Za papeža, uradno danes še edinega absolutističnega vladarja, so besede orožje. Njihova pomembnost doseže na Svetem sedežu včasih nerazumljive razsežnosti.« (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006)
21. Katoliška cerkev trdi, da "Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. - Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš." (Anton Sterle: Vera cerkve, Mohorjev družba Celje, 1997, št. 382) Iz obeh citatov je razvidno, da katoliška cerkev ne priznava ničesar drugega kot samo katolištvo in da zaradi čistosti vere odstranjuje vse tisto, kar ni v skladu z njenim naukom. Odstranjevanje pa je včasih pomenilo tudi ubijanje ljudi, sedaj pa so načini odstranjevanja bolj prefinjeni. S financiranjem katoliške cerkve država v bistvu podpira tudi katoliško odstranjevanje drugače mislečih. Nekatoliki v Sloveniji tako s svojimi davki financirajo cerkveno borbo oz. gonjo proti samim sebe. Financiranje katoliške cerkve je v nasprotju z ustavnim načelom ločitve države in verskih skupnosti.
22. Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo, po mednarodnem pravu je najvišji organ zunanjega zastopanja. Ob prevzemu funkcije tudi priseže, da bo spoštoval ustavni red in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Zato je njegova dolžnost, da brani Republiko Slovenijo pred verbalnimi napadi drugih držav oz. njihovim vmešavanjem v notranje zadeve Slovenije. Zato mora predsednik RS reagirati tudi ob napadih Svetega sedeža oz. katoliške cerkve in njenih predstavnikov, saj gre za tuje pravne subjekte in to celo verske.
23. Zato pozivamo dr. Danila Türka, kot predsednika Republike Slovenije, da ob vsakem vmešavanju v notranje zadeve Slovenije in verbalnem napadu predstavnikov Svetega sedeža in katoliške cerkve na Republiko Slovenijo oz. njene institucije in ob njihovem političnem delovanju reagira v skladu z mednarodnim pravom in našo ustavo ter zaščiti interese in suverenost Republike Slovenije. Ob tem menimo, da si je mogoče vzeti za zgled hrvaškega predsednika Mesića, ki je pred kratkim katoliški cerkvi povedal marsikaj, kar ji gre, pri čemer je predlagal tudi uvedbo cerkvenega davka, duhovnike pa je pozval, naj se udeležijo volitev, če želijo vladati na Hrvaškem.
24. Ker gre za peticijo splošnega pomena (45. člen ustave), vas pozivamo, da nas obvestite o tem, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude. Odgovor pričakujemo v roku, ki ga določajo predpisi.
25. Za konec še ena zanimiva informacija: V "krščanskih" državah, torej državah, kjer so krščanske cerkve cerkve okolja, je tudi večina od 10.000 jedrskih glav, ki jih lahko takoj namestijo na rakete ali letala, od tega jih je več kot 5.000 v Rusiji in več kot 4.000 v ZDA (Indirekt, 10.6.2008).
Lep pozdrav!
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve,
zanj Vladko Began, odvetnik iz Senovice
