Evropska komisija jesprejela predloga za spremembo dveh zakonodajnih instrumentov skupnega evropskega azilnega sistema: direktive o zahtevanih pogojih glede statusa oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter direktive o azilnih postopkih.
Kot sporočajo iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji , je namen načrtovanih ukrepov zagotoviti višje ravni zaščite žrtvam preganjanja, kot je v evropskem paktu o priseljevanju in azilu zahteval Evropski svet.
Ob sprejetju predlogov je podpredsednik Jacques Barrot, komisar za pravosodje, svobodo in varnost, dejal: „Komisija danes končuje gradnjo skupnega evropskega azilnega sistema.
Zaradi izvajanja skupnih standardov je bil v zadnjih letih dosežen občuten napredek, vendar so med državami članicami še vedno vidne velike razlike. Z našima predlogoma je narejen velik korak k višjim standardom zaščite, večji enakosti pogojev ter bolj učinkovitemu in usklajenemu sistemu.“
Predlogi naj bi torej prispevali tudi k večji usklajenosti azilnih instrumentov v EU ter poenostavitvi in utrditvi materialnih in procesnih standardov zaščite po vsej Uniji, s tem pa prav tako k preprečevanju goljufij in učinkovitejšemu azilnemu postopku, še sporočajo iz Predstavništva.
Tako je na primer namen predloga direktive o zahtevanih pogojih glede statusa oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, predvsem pojasniti nekatere pravne pojme, s katerimi se opredelijo razlogi za zaščito, odpraviti razlike v pravicah, ki se priznajo beguncem in upravičencem do statusa subsidiarne zaščite.
Z upoštevanjem posebnih izzivov vključevanja, s katerimi se soočajo upravičenci do mednarodne zaščite, pa tudi omogočiti učinkovitejše uveljavljanje pravic, zagotovljenih z direktivo. Zadevne osebe na primer pri organih svoje države ne morejo zaprositi za dokazila o akademskih in poklicnih kvalifikacijah.
Predlog si prizadeva za lažje premagovanje takšnih praktičnih ovir, in sicer z olajšanjem priznavanja kvalifikacij ter dostopa do poklicnega usposabljanja in integracijskih ukrepov.
Namen drugega, torej predloga direktive o azilnih postopkih, je z uvedbo enotnega postopka poenostaviti in racionalizirati azilne postopke ter zmanjšati upravno breme držav članic; olajšati dostop do postopkov pregledovanja prošenj ter povečati njegovo učinkovitost; izboljšati kakovost odločitev o azilu.
In seveda prosilcem za azil zagotoviti učinkovita pravna sredstva v skladu z obveznostmi držav članic po pravu Skupnosti in mednarodnem pravu. Predlog jasno določa, da sodišča preizkusijo prvostopenjske odločbe tako glede dejstev kot glede pravnih vprašanj, vsebuje pa tudi jasne določbe o odložilnem učinku pritožb.
