IZJAVA ZA JAVNOST V AAG smo ogorčeni nad izjavo direktorja direktorata za prostor Mitje Pavlihe, ki jo je dal 23.09.2009 v Kopru , da v DPN ni natančno opredeljeno, kaj bodo vsebovali predvideni energetski rezervoarji, ter da Slovenija razpolaga z znanjem in tehnologijo, "ki precej prednjači in omogoča boljšo ekološko tehnologijo kot uplinjevalnik na italijanski strani".
Pavliha je tudi dejal, da "želimo sami poskrbeti za naš plinski terminal, vendar počasi in zelo preudarno".Ta izjava je kontradiktorna izjavi Ministra za okolje in prostor, ki poudarja, da plinski terminali v Tržaški zaliv ne sodijo.
V AAG smo mnenja, da je g.Pavliha simpatizer podjetja TGE Gas Engineering in da mora zaradi te izjave takoj ponuditi svoj odstop. V kolikor to ne stori pa ga mora g. Erjavec Minister za okolje in prostor razrešiti dolžnosti direktorja direktorata za prostor.
Zaradi dejstva, da investitorji za postavitev plinskih terminalov in drugih škodljivih objektov, kot je izgradnja tretjega pomola v Kopru, ki bo posledično povečal izpust balastnih vod v zaliv in zaradi zastarele železniške infrastrokture, močno obremenila slovenske avtoceste in s tem povečala že tako presežene izpuste CO2 v ozračje.
OBRAZLOŽITEV
1. Država je dolžna zagotoviti vsestranski razvoj trajnostnih, okolju prijaznih pomorskih dejavnosti v skladu z Resolucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije iz leta 1991.
Toda pomorstvo nikakor ne tvorijo zgolj ladjarstvo, ladjedelništvo, navtični turizem in podobne »industrijske« dejavnosti, temveč iz dneva v dan bolj pomembno umno varovanje morskega okolja pred škodljivimi posegi, modro prostorsko planiranje obalnega ter priobalnega območja in dosledna pravilna in pravična uporaba morskega javnega dobra v skladu s predpisi.
Zaradi izjemne občutljivosti Severnega Jadrana in še posebej majhnega slovenskega morskega »bazenčka« (le še 25 odstotkov naše obale je v naravnem stanju!) si ne smemo in ne moremo privoščiti načrtovanih treh otokov ob izolski obali, plinskih terminalov in podobnih »morskih pošasti«!
2.Država mora na podlagi 72. člena Ustave Republike Slovenijeskrbeti za zdravo življenjsko okolje, do katerega ima vsakdo ustavno pravico. »Skrb« ne pomeni le preventivno, represivno in kurativno ukrepanje, temveč tudi izboljševanje (morskega) okolja!
3.DRŽAVA mora takoj vložiti tožbo zopet Italijo na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, če sosednja država ne bo umaknila projekta izgradnje kateregakoli plinskega terminala, še posebej pa »aktualnega« v Žavljah ali sredi Tržaškega zaliva blizu slovenske meje, ker je nevarnost za ljudi in naravo po večinskem mnenju neodvisne stroke prevelika!
4. Slovenija mora ratificirati vsemednarodne sporazume, ki urejajo varovanje morskega okolja pred onesnaževanjem in uničevanjem ter zagotoviti njihovo spoštovanje v praksi, kar velja tudi za evropske predpise. Še zlasti bi morala v najkrajšem možnem času ratificirati Mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju z ladijskimi balastnimi vodami in usedlinami (2004) in Mednarodno konvencijo o odstranjevanju ladijskih razbitin (2007).
5. Država bi morala pospeševati izobraževanje novih pomorščakov in izboljševati njihov položaj, zato bi morala med drugim ratificirati Konsolidirano konvencijo Mednarodne organizacije dela o pomorskih delovnih razmerjih (2006).
6. Slovenska vlada, mora 23. septembra 2009 v Rotterdamu podpisati novo Konvencijo Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, ki v celoti ali delno poteka po morju (Rotterdamska pravila), glede ratifikacije pa naj se odloči po posvetovanju z Evropsko komisijo oziroma drugimi članicami Evropske unije.
Žal v Rotterdamu ni bilo uradnega slovenskega predstavnika, kar ni bila modra poteza. Konvencijo je zaenkrat podpisalo 16 držav, med drugim 6 članic EU (Danska, Grčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Francija), kakor tudi ZDA, Norveška, Švica in druge.
7. Slovenija bi morala v največji možni meri sodelovati s svojim stalnim predstavnikom pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) v Londonu, mu zagotavljati vso podporo in tudi na ta način poudarjati svojo pomorsko orientiranost.
8. Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj še letos izdela, državni zbor pa sprejme Resolucijo o celostni pomorski politiki Republike Sloveniji, ki bo temeljila na modri knjigi Evropske uniji iz leta 2007, posebnih smernicah Evropske komisije za pripravo nacionalnih pomorskih politik iz leta 2008 in strategiji pomorskega upravljanja v Sredozemlju iz leta 2009.
9. Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj pripravi prenovljeno, celostno in trajnostno prometno politiko, ki bo med drugim zagotovila bistveno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in tako prispevala k blažitvi klimatskih sprememb in čistejšemu morskemu okolju.
10. Slovenska vlada in naš stalni predstavnik pri IMO bi si morala prizadevati, da Mednarodna pomorska organizacija (IMO) nemudoma razglasi celotno Jadransko morje ali vsajSeverni Jadran za posebno občutljivo morsko območje, kar nam bo omogočilo, da sprejmemo strožje predpise o varovanju morskega okolja.
V AAG smo ogorčeni nad izjavo direktorja direktorata za prostor Mitje Pavlihe, ki jo je dal 23.09.2009 v Kopru , da v DPN ni natančno opredeljeno, kaj bodo vsebovali predvideni energetski rezervoarji, ter da Slovenija razpolaga z znanjem in tehnologijo, "ki precej prednjači in omogoča boljšo ekološko tehnologijo kot uplinjevalnik na italijanski strani". 
