Na spletni strani enaa.com pišejo, da na dan potrebujemo kar gram beljakovin na kilogram telesne teže. Pri zelo aktivnem življenju ali kadar smo v stresu, se potrebe povečajo, saj jih telo potrebuje za izdelavo stresnih hormonov. Za telesno zdravje pa ni bistvena samo količina zaužitih beljakovin, ampak tudi njihova kakovost.
Najkakovostnejše so tiste beljakovine, ki jih hitreje in laže presnavljamo. To kakovost oziroma telesni izkoristek določimo s posebnim merilom (PDCAAS), ki nam pove, kolikšen delež v hrani vsebovanih beljakovin lahko telo presnovi v sebi lastne beljakovine. Že en avokado po beljakovinski vrednosti zaradi kakovosti oziroma lažje presnovljivosti prekaša kar dva ogromna goveja zrezka, ki visita čez krožnik.
Meso velja v zavesti ljudi za odličen vir beljakovin, a to nikakor ne drži - ne po vsebnosti na sto gramov živila ne po presnovljivosti. Celo z maščobami manj obremenjene ribe, če jih primerjamo s klavnim mesom, vsebujejo kar polovico manj beljakovin kot denimo sojina moka ali soja v zrnju.
Prehranjevanje z živalskimi beljakovinami ima poleg tega zelo negativne učinke na zdravje ljudi. Uživanje mesa dokazano povzroča hude degeneracijske bolezni. Predvsem se pogosto razvijejo srčno-žilne bolezni, pa tudi rak in artritis sta neposredno povezana s pretežno mesno prehrano.
Če želimo telesu preskrbeti najkakovostnejše in najhitreje presnovljive beljakovine, mu vsak dan privoščimo pestro presno zelenjavo, ki vsebuje obilje lahko prebavljivih beljakovin pa tudi vitaminov, vlaknin in rudnin. Beljakovine so presenetljivo občutljive za vročino, skoraj tako kot druge občutljive biološke učinkovine.
Segrevanje jih namreč količinsko dobesedno zdesetka, občutno pa zmanjša tudi njihovo kakovost in presnovljivost, zato vsaj listnato, korenasto in plodovno zelenjavo po možnosti uživajmo kar presno. Stročnice in gomolje pa skuhajmo v čim manj vode ali jih soparimo, da izgubimo čim manj njihove biološke vrednosti.
Močno in dolgotrajno segrevanje, pečenje in kuhanje izjemno škodijo tudi mesnim beljakovinam. Meso, ki se dolgo peče ali duši, ostane tako rekoč brez lahko presnovljivih beljakovin. Vsebnost teh v kuhanih ali konzerviranih ribah pa je sploh zanemarljiva.
Preskrbo z beljakovinami si močno olajšamo z uživanjem različnih nepraženih oreškov in semen, avokada, soparjenega ali v oblicah kuhanega krompirja, graha, soje, čičerke, leče, fižola in druge podobne zelenjave.
Učinkovita beljakovinska kombinacija je na primer solata iz naribanega presnega korenja ali bučk in soparjenega ali v oblicah kuhanega krompirja z avokadovim prelivom. Beljakovinsko organizmu zelo prijazni so tudi recepti znanega nutricionista Michela Montignaca - več jih najdete v knjigi Montignacova metoda v teoriji in praksi, še pišejo pri enaa.com.
Na spletni strani enaa.com pišejo, da na dan potrebujemo kar gram beljakovin na kilogram telesne teže. Pri zelo aktivnem življenju ali kadar smo v stresu, se potrebe povečajo, saj jih telo potrebuje za izdelavo stresnih hormonov. Za telesno zdravje pa ni bistvena samo količina zaužitih beljakovin, ampak tudi njihova kakovost.
