Sama sredi betonskega dvorišča
gleda nazaj, na svojega življenja pogorišče.
Pozabljena vsemi na svoj rojstni dan
brez življenja v očeh kot jagenjček zaklan.
Kje ste z vso vašo duhovnjaško višino???
Vam je dala celo sebe, brez zahtevka povračila.
Na vsak vaš klic se je odzvala,
sedaj jo uničuje bolečina in … osama.
In ti, morilec njen z dolgo brado, brez duše,
z ognjem si njej v srcu naredil mrtvo sušo.
V svojem grmu »pogumno« čepiš kot siva miš.
Teci, teci k njej, da lahko sam sebi oprostiš.
Najdite voljo za to malo dejanje Ljubezni,
pomagajte ji iz osamljene krute bolezni,
Vrnite ji vse, kar vam je dala, drugače bo – »štala«,
… veste, ne želi si več, da bi tukaj ostala.
Pravilo ljubezni je, da ohraniš Življenje,
vrnite radost, odvzemite trpljenje …
Čaka vas tiho z upanjem tlečim,
obiščite njo ...
Sama sredi betonskega dvorišča
