Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090813132207521

Starih računalnikov se zlahka znebimo četrtek, 13. avgust 2009 @ 22:32 CEST Uporabnik: Sonce Spletni Vecer piše, da so pri Zeosu d.o.o. v prvi polovici leta 2009 zbrali 2800 ton električnih in elektronskih odpadkov. Količina vseh zbranih odpadkov je še večja, saj v Sloveniji obstajata dve podjetji, ki se ukvarjata s končno obdelavo in predelavo električne in elektronske opreme. Po nekaj letih uporabe se naš računalnik spremeni v zastarelo "kišto". Kmalu konča na odpadu. Na žalost se veliko neuporabnih računalnikov znajde kar v naravi. Bomo v prihodnosti bolj premislili, kam s svojim starim računalnikom? Odsluženo opremo lahko odložimo v zbirnem centru Snage v Plinarniški ulici v Mariboru. Tam je že ob osmi uri zjutraj videti palete z računalniki in monitorji, ki čakajo na reciklažo. Posebnih akcij za zbiranje e-odpadkov na Snagi nimajo, v zbirni center jih lahko pripeljemo kadarkoli. Meho Omeraševič, delavec na Snagi, mi pojasni, kako je z zbiranjem e-odpadkov: "V zadnjem letu oziroma nekoliko daljšem časovnem obdobju smo prejeli veliko več monitorjev in računalnikov kot v preteklih letih. Prej je bilo treba za vsak kos takšnih odpadkov plačati, sedaj pa je storitev povsem brezplačna. Dnevno v povprečju prejmemo dve do tri palete računalnikov in monitorjev. Največ jih pripeljejo privatniki, tudi po več palet. Slednjim izdamo potrdilo, posamezniki pa potrdila praviloma ne potrebujejo. Ko naberemo okrog devet palet e-odpadkov, jih odpeljemo na Surovino." Preverim tudi, ali nam lahko pri recikliranju e-odpadkov pomaga prodajalec, pri katerem kupujemo novi računalnik. V vseh večjih računalniških trgovinah prijazno odgovorijo, da lahko ob nakupu poskrbijo za moj stari računalnik. Še več, nekateri poudarijo, da so to dolžni storiti. Prav tako me zanima, kako je ob nakupu novega računalnika v spletnih trgovinah. Pod pretvezo, da sem zainteresirani kupec, pošljem elektronsko pošto s vprašanji, povezanimi z nakupom. Vprašam tudi, ali lahko poskrbijo za moj stari računalnik. Najpogosteje me napotijo na naslove, kjer se ukvarjajo z reciklažo e-odpadkov ali pa prejmem odgovore: "Računalnik lahko prinesete v našo poslovalnico. Po zakonu smo za reciklažo odgovorni poskrbeti. Seveda bomo poskrbeli, da stari računalnik ne bo pristal na odpadu. Če je še uporaben, ga lahko podarimo kakšni dobrodelni organizaciji." V treh primerih moje vprašanje spregledajo. Zgolj nenamerno? Prejmem tudi dva negativna odgovora: "Kar se tiče reciklaže starega računalnika, žal nimamo nobenega kontakta." (nakupi.net) in "S starimi računalniki in reciklažo le-teh se žal ne ukvarjamo." (podceno.si) Slednje me je presenetilo, saj v večini primerov okoljska zakonodaja predvideva, da je trgovec dolžan brezplačno prevzemati odpadke, ki izhajajo iz izdelkov, ki jih prodajajo. Kako poteka recikliranje e-odpadkov v podjetjih? Darko Zagoršek iz Lancoma pojasni, kako ravnajo z zastarelo računalniško opremo: "Nosilca sheme zbiranja in predelave odpadne elektronske opreme v Sloveniji sta Zeos in Interseroh. Sodelujemo z avstrijskim ponudnikom Interseroh, saj je cenejši. Dvakrat letno naredimo poročilo, koliko ton odpadne opreme smo zbrali. Za reciklažo monitorja plačamo približno od 2,5 do 4 evre, cena je odvisna od teže. Pri računalnikih je cena veliko nižja, okrog trideset centov." Doda še: "Ljudje so neodgovorni. Računalnike, monitorje in ostale e-odpadke mečejo kar po gozdovih. Veliko jih najbrž ne ve, da z reciklažo nimajo nobenih stroškov. Potrebujemo dobro reklamo, lahko bi naredili kakšno akcijo zbiranja računalnikov, monitorjev in ostalih e-odpadkov. Stari hladilniki so za okolje še bolj škodljivi kot odslužena računalniška oprema." Krog zbiranja e-odpadkov je torej sklenjen. Od uporabnika do trgovine ali zbirnega centra. Sledijo podizvajalci (Surovina ali Dinos), ki imajo veliko število zbiralnic na območju celotne Slovenije. Tukaj skrbijo za razgradnjo 1. stopnje, kar pomeni, da računalnike in monitorje razstavijo. Potem jih pošljejo v nadaljnjo predelavo v Zeos ali Interseroh. Emil Šehič, direktor Zeosa, oceni, kako je z zbiranjem e-odpakov: "Pri zbiranju odpadkov je viden vpliv recesije. Življenjska doba aparatov se podaljšuje. Zato količina odpadne električne in elektronske opreme najbrž ne bo več tako naraščala kot v preteklih letih. Na splošno so gospodinjstva bolj ozaveščena in poskrbijo, da odpadna oprema konča na pravih mestih ", še pišejo pri Večeru. Špela Sedič Vir: www.vecer.si Komentarji (0) www.pozitivke.net