Pretok energije telesa, čustev, misli

ponedeljek, 30. avgust 2021 @ 05:02 CEST

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek

Vesolje je praznina, prostor, v katerem deluje energija. Energija se izraža v različnih oblikah. Lahko je to sila, ki drži skupaj atome, elektrika, svetloba, zvok, gravitacija, magnetizem, toplota, mehanska sila in še bi lahko naštevali. Celo materija je nekakšna "zgoščena energija".

Energija pa so tudi naše misli in čustva, naš namen. V medsebojnih odnosih si izmenjujemo energijo. Torej bi lahko rekli, da je energija vse, kar nas obdaja, in tudi mi sami.

Energija telesa

V jogi govorimo o več telesih, ne le o fizičnem, čeprav imamo na Zahodu ob besedi "telo" največkrat v mislih prav tega. Od spočetja do dokončnega razpada našega telesa v njem deluje energija. Pri biokemijskih procesih se energija ali sprošča ali porablja. To "pretakanje" energije se lahko meri z aparati. Dokler energija teče, je telo živo. Potem se energija sprosti za novo življenje.

Na telesno energijo zelo vpliva hrana. Vemo, da nas "težka hrana" naredi utrujene in brezvoljne. Predvsem pekoča hrana in poživila – že ime pove, kako delujejo na nas – nas razburi in aktivira. Najboljša je hrana, ki nas sprosti, umiri in daje dovolj energije za delo, hkrati pa ne preobremeni organizma za njeno presnovo. Taka so predvsem zelenjava, sadje in žita.

Pri jogi se s pravilnim gibanjem in dihanjem učimo ohranjati energijo, da je naše telo bolj zdravo in zmogljivo. Za razliko od mnogih športov, pri katerih smo po vadbi utrujeni, pri intenzivnejši vadbi ali po tekmovanju pa celo izčrpani, smo po vabi joge spočiti in polni energije. S pravilno izbrano vadbo za svoje trenutne zmogljivosti uravnavamo delovanje telesa in ga uravnovešamo. Sproščamo zakrčene dele in krepimo šibke. Razvijamo občutljivost za svoje telo in ozavestimo, kje nam primanjkuje energije in se jo naučimo pošiljati v te dele. Z vadbo se lahko naučimo to energijo celo posredovati drugim. Najpreprostejši način za to je dotik. Če se udarimo, nagonsko položimo roko na poškodovani del. S tem ga zaščitimo in mu damo energijo za zdravljenje.

Telesno energijo najbolje uravnavamo z dihalnimi vajami – pranajamo. V vsakdanjem življenju nam veliko pomaga že, če se zavedamo svojega dihanja. Napetost in stres ublažimo že z nekaj globokimi, zavestnimi vdihi in izdihi. Z redno vadbo pranajame pridobimo veliko energije in sproščamo energetske zastoje. Za zdravo telo pravimo, da je polno energije. Tistih nekaj minut vadbe dnevno je najboljša naložba v zdravje.

Energija čustev

Tudi čustva so oblika energije. Lahko so pozitivna in nas polnijo z energijo ali pa negativna, ki nam jo jemljejo. Gotovo ste že občutili razliko med zaljubljenostjo in jezo. Ko ste zaljubljeni, prekipevate od energije. Nič vam ni težko storiti za ljubljeno osebo. Srce je odprto in energija teče. Živite lahko "od zraka" in svojih čustev. Čutite se izpolnjeni in ves svet vam je lep. Ta energija kar "žari" iz nas. Ni treba besed, da začutimo, s kom smo si blizu. Pravimo, da smo na "istih valovnih dolžinah". Dovolj je pogled, kretnja, nasmeh, drža telesa. Preprosto začutimo to pretakanje energije.
Če ste jezni, pa ste ravno tako polni energije, ki kar "vre" v vas, vendar vas hkrati izčrpava in jemlje moč, da bi naredili kaj konstruktivnega. Tudi če daste jezi duška in "spustite paro", se po tem počutite prazni in brezvoljni. Maščevanje nam nikoli ne vrne tega, kar nam je bilo "vzeto".

Včasih pa preprosto prekinemo stik, pretok energije. To je takrat, ko nekoga prezremo, se ne zmenimo zanj in ga nočemo opaziti. Za tistega, ki si želi stika, je to lahko eno najbolj bolečih izkustev. Počuti se, kot bi dobil "energetsko klofuto". Jeza je neprijetna, vendar je še vedno pretok energije. Nekomu pomenimo toliko, da reagira na naša dejanja. Gotovo ste že kdaj doživeli, da je nekdo, morda otrok ali kdo drug, ki ni dobil želene pozornosti, izsilil konflikt, samo da bi ga opazili in bi energija spet stekla. Tudi negativna energija se mu zdi boljša od popolne prekinitve pretoka.

Pozitivna čustva s strani drugih so potrebna za zdrav otrokov razvoj in pozitivno samopodobo. Kako naj otrok verjame, da je vreden, če se zanj ne zmenimo ali pa če stalno doživlja negativna čustva s strani pomembnih ljudi v svoji okolici?! Otrok ne more razumeti, da so takšni zaradi svojih problemov. Misli, da je on tisti, ki sproža take reakcije in da je zato z njim nekaj narobe. Tudi ko odrastemo, potrebujemo od časa do časa potrditev svoje vrednosti. To nam je kot nekakšen kompas, ki kaže, da gremo v pravo smer. Zato je tako pomembno, da damo in dobimo priznanje za stvari, ki so dobro narejene. To pozitivno energijo potrebujemo vsi. Manipulanti to dobro vedo in s pridom izkoriščajo. Samo recite nekomu, da je nekaj več oziroma boljši od drugih, in že vam bo "jedel iz roke". Malo ljudi zna biti neobčutljivih za laskanje. To so tisti, ki imajo dovolj lastne energije, da ne potrebujejo "energetske bergle".

Koliko ljudi se čuti prizadete ob (zasluženem) uspehu drugih! Ne znajo se veseliti z drugimi. To so ljudje, ki jim primanjkuje zdrave samozavesti in energije. Če se znamo iskreno veseliti z drugimi ob njihovih uspehih, energijo pridobimo, saj se zavedamo, da je zaradi njihovih dejanj svet boljši kraj za vse, tudi za nas.

Veselje nas okrepi in napolni z energijo. Smeh sprosti blokade okoli sončnega pleteža in deluje kot nekakšen "odmaševalec odtokov", da energija lahko spet steče. Ljudje, ki se radi, sproščeno in od srca smejijo, so srečni ljudje, in ti znajo srečo deliti z drugimi. V njihovi družbi se dobro počutimo in vemo, da nam ne bodo škodili. V jogi poznamo pranajamo smeha. Ta je še posebno priporočljiva za osebe, ki imajo težave s hrbtenico. Hrbtenica je naše "drevo življenja" in mnogo težav se na telesnem nivoju pokaže prav z bolečinami v določenih delih hrbtenice, kar nam pokaže, na katerih nivojih imamo blokade. Tudi petje mantre "OM" z njeno vibracijo, ki se širi po vsem telesu, nam pomaga odstranjevati zastalo energijo. Njeno prepevanje je še posebno priporočljivo za pevce in vse, ki morajo veliko govoriti.

Energija misli

Misli imajo veliko moč. Vse, kar naredimo, je najprej misel, ki se materializira skozi naša dejanja. Misel nas usmerja. Če znamo ostati osredotočeni na svoj cilj, ga bomo zagotovo dosegli. Če nam misli blodijo in se danes posvečamo eni stvari, jutri pa se lotimo nečesa drugega, ne bomo prišli daleč. Prav osredotočenosti pa nam v sodobnem Zahodnem svetu zelo primanjkuje. Samo opazujte se, koliko stvari počnete naenkrat. Vozite avto, poslušate glasbo in se pogovarjate s sopotnikom, zraven pa morda še premišljujete o dogodkih preteklega dne ali o načrtih za prihodnjega. Ali pa gospodinja, ki pridrvi iz službe in mora hkrati kuhati kosilo, se pogovarjati z otrokom ali možem, sproti še kaj pospraviti, poskrbeti za plačevanje računov, odpeljati otroke na obšolske dejavnosti in narediti načrte za naslednji dan. Danes ljudje niso toliko izčrpani od fizičnega dela kot nekoč, ko še ni bilo toliko strojev. Izčrpani so do nenehnega hitenja od ene naloge k drugi. Še preden uspejo dokončati eno zadevo, že dobijo več novih zadolžitev. Redko imajo priložnost, da bi eno stvar v miru naredili od začetka do konca. Ta nenehna obremenjenost z nalogami, ko ni časa, da bi se sprostili med eno in drugo, se veselili dobro opravljenega dela in "napolnili baterije", nam daje občutek ujetosti in neustreznosti, kot da karkoli naredimo, nikoli ni dovolj. Kot da bi delo iz nas sesalo energijo, dokler se ne iztrošimo. "Izgorelost" je sodoben pojav, za katerim trpi čedalje več ljudi. Z razpršenimi mislimi pa je tudi naša energija razpršena in zato manj učinkovita. Meditacija nam pomaga, da se umirimo in spet osredinimo.

Ste že srečali nekoga, ki je pričakoval, da se boste vi njemu popolnoma posvetili, kadar mu je to ustrezalo, sam pa se vam ni posvečal v isti meri? Ni se vas spomnil poklicati, čeprav sta bila dogovorjena za to, ali vam odgovoriti na sporočilo? Na srečanja je zamujal ter vam na ta način "kradel" čas in energijo. Če ni bilo vse po njegovem in takrat, ko si je on to zamislil, je reagiral kot razvajen otrok. Pri tem pa mu ni bilo mar, kako se vi ob tem počutite. Pozornosti mu nikoli ni bilo dovolj, sam pa je ni bil sposoben dajati. Verjamem, da ste po nekaj takih izkušnjah izgubili interes zanj, saj energija med vama ni krožila. Šlo je za tok energije v eno smer in razen morda "svetnikov" se ljudje tega hitro naveličamo ter se raje družimo s tistimi, ki nam energijo vračajo.

Tudi čas je oblika energije

Čas je edina oblika energije, ki ni obnovljiva. Za vse teče enako in izgubljenega časa ne moremo zavrteti nazaj. Življenje nam je bilo podarjeno v obliki telesa in nekoč ga bomo morali "vrniti". Ko smo otroci, nam čas teče veliko prepočasi in komaj čakamo, da bomo odrasli in "svobodni". Imamo neskončno zalogo idej, kaj vse bi želeli početi v življenju. Ko odrastemo, pa se srečujemo z zadolžitvami in preizkušnjami ter ugotovimo, da je naša zaloga energije in časa omejena. Več kot toliko v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu ne zmoremo narediti.

Moramo se odločati, kako bomo čim bolj smotrno uporabili čas, ki nam je na voljo. Če brezplodno zapravljamo življenje, se bomo tega prej ali slej kesali. Ko prihajamo v zrela leta, spoznamo, da je našega časa čedalje manj in da je njegova smotrna uporaba ključna, če hočemo še kaj narediti v življenju. Na novo si določimo prioritete. Ne vznemirjamo se več zaradi nepomembnih stvari in se osredotočimo na bistvene. Spoznamo, da smo morda preveč prepuščali drugim, da odločajo o našem življenju, in da smo se brez potrebe odpovedovali sami sebi ter da je zadnji čas, da preostanek življenja preživimo tako, kot nas k temu kliče naše poslanstvo, zaradi katerega smo tukaj. Morda se na novo odpravimo v šolo na Tretjo univerzo in se končno posvetimo dejavnostim, ki smo si jih vedno želeli, pa do zdaj nismo zmogli najti časa in energije zanje.

Sodoben način življenja je zelo nenaklonjen družini. Čez dan se vsi porazgubimo, vsak po svojih obveznostih – v šolo, v službo, na dopolnilne dejavnosti, ko smo doma pa skrbimo za gospodinjstvo. Malo je priložnosti, ko je družina zbrana in se lahko posvetimo drug drugemu, pa še takrat nam pozornost od domačih odvrača televizija ali kaj drugega. Vse premalo se zavedamo, kako pomembni so odnosi za uspešno in izpolnjujoče življenje. V povezovanju z drugimi lahko šele polno zaživimo in se izrazimo.

Čas, ki ga namenimo nekomu, je največje darilo, ki ga lahko damo, pa naj bo to v obliki pogovora, nežnosti, usluge, darila. Čas je naše življenje in to, da ga z nekom delimo, je največ, kar lahko damo.

Dajanje

V jogi imamo štiri poti in ena od njih je karma joga – nesebično delo za druge. Po vsem svetu se razvija prostovoljstvo. Ljudje, ki jim ni vseeno, če velik del človeštva trpi zaradi žeje, lakote, bolezni, nesreč, revščine, kriminala in drugih nevšečnosti, se povezujejo v organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Rdeči križ, Karitas, Hospic, Društvo prijateljev mladine in podobne. Umetniki organizirajo koncerte za zbiranje denarja pomoči potrebnim. Drugi organizirajo shode, teke, druženja mladih, obiske domov za ostarele in še mnoge druge dejavnosti. Edino zadoščenje, ki si ga želijo, je zavest, da so storili nekaj dobrega, nekaj, da bo naš svet lepši. Učinki morda niso vidni takoj. Včasih je videti, da je vse naše delovanje kot kaplja v morje in da bi se morali lotiti reševanja problemov na drugih nivojih, vendar vsak napor šteje. Učinki se bodo morda pokazali šele čez leta, ko bo dosežena "kritična masa" za spremembo. Svet je danes tudi tako povezan in prepleten, da večkrat težko ocenjujemo, na koga vse naša dejanja delujejo. Vsekakor pa nič pozitivnega ne "gre v nič". Energija je neuničljiva, samo preobraža se v različne oblike.

Kar dajemo, se nam v takšni ali drugačni obliki vrne. Slovenci imamo srce za druge. Velikokrat smo se že izkazali, ko je šlo za pomoč ob naravnih nesrečah. Prireditve, s katerimi zbiramo prispevke za pomoč potrebnim, so uspešne in pomagali smo že mnogim tako v Sloveniji kot v tujini. V preteklem mesecu je bilo kar nekaj prireditev na temo dobrodelnosti in prostovoljstva. Ena večjih je bila 11. junija na Brdu pri Kranju, kjer je Mladinski svet Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika države podelil priznanja za prostovoljca leta in prostovoljski projekt leta 2008. Kako pomembno je nesebično delo za druge, sta v svojih govorih poudarila oba častna udeleženca, dr. Danilo Türk, ki si je vzel čas in osebno podelil priznanja, ter minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik.

JOGA V ZAPORIH

Pred časom sem že pisala o vadbi joge v zaporih. Organizira jo Zveza joga društev Slovenije, v katero se povezujejo društva Joga v vsakdanjem življenju. Programi so nastali na pobudo ustanovitelja sistema Joga v vsakdanjem življenju, Nj. sv. Mahamandalešvarja Paramhanse Svamija Maheshwaranande, ki je tudi sam obiskal zapornike v Indiji in jim skušal dati upanje, da ni še vse izgubljeno in da še vedno lahko zaživijo človeka vredno življenje. Programi se izvajajo v več državah po vsem svetu. Gre za pomoč osebam, ki so v posebnem položaju, saj so jih (večinoma tragične) okoliščine pripeljale na pot, ki je zaznamovana z odporom in odklanjanjem s strani družbe. Pečat nesprejemanja se jih lahko drži še leta po prestani zaporni kazni. Mnogi so izgubili upanje, da bi lahko kdaj zaživeli drugače. Želijo se samo čim prej rešiti iz frustrirajoče situacije. Težko jih je motivirati, da naredijo nekaj zase. Tisti, ki se za to odločijo, pa potrebujejo nova znanja, kako to doseči. Joga jih sprosti v stresnem okolju in jim pokaže, da se tudi v neugodnih okoliščinah da živeti v sozvočju s samim sabo. Vadba jim pretrga monotonijo in jih razgiba ter jim da novo energijo. Tudi to, da si je nekdo pripravljen brez vsakega povračila vzeti enkrat tedensko čas zanje, jim govori o tem, da so ne glede na položaj, v katerem se nahajajo, še vedno vredni truda in pozornosti.

Ne vemo, kaj bo z njimi in kako se bodo znašli v življenju, ko pridejo iz zapora. Morda nihče od njih ne bo več vadil joge. Ni pomembno! Pomembno je, da imajo izkušnjo, ki jim je pomagala preživeti v težkih časih. Kaj bodo naredili z njo, je njihova osebna odločitev. Pri Mladinskem svetu Slovenije jih je ta projekt navdušil in ocenili so, da je vreden posebne pozornosti. Poleg naziva naj prostovoljski projekt 2008, ki ga je izmed 38 projektov prejelo društvo Prva medicinska pomoč Rogaševci, so tako podelili še posebni priznanji, in sicer Zvezi joga društev Slovenije za projekt Joga v zaporih in Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Društva Joga v vsakdanjem življenju so v vseh večjih krajih v Sloveniji, vadbo pa organiziramo tudi v mnogih manjših krajih. Organiziramo redno osemstopenjsko vadbo in prilagojene enosemestrske programe: joga za otroke, joga za starejše, joga za hrbtenico, joga za sklepe, joga proti sladkorni bolezni in joga za menedžerje. Organiziramo tudi mednarodne seminarje pod vodstvom ustanovitelja sistema Joga v vsakdanjem življenju Nj. Sv. Mahamandalešvarja Paramhanse Swamija Maheshwaranande. Od začetka julija do sredine septembra bo v mestnih parkih potekala brezplačna vadba joge na prostem. Podatke o društvih, vadbi, vpisu in seminarjih najdete na spletni strani: www.joga-v-vsakdanjem-življenju.org, za Ljubljano in okolico pa so podatki tudi na www.joga-ljubljana.org. V Ljubljani bo vadba v Tivoliju pod »sankališčem« ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. uri.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20090730184620883