V umskem svetu nasilja, prevar, mnogoterih identitet, ki bazirajo na družbeni pomembnosti, socialnem statusu, poklicu, medijskih scenarijih..., v tem svetu neizpolnjenosti, hrepenenja, stalnega nelagodja, strahu, smo izgubljeni tisti trenutek, ko izgubimo stik z močjo, mirnostjo, spokojnostjo in živostjo tega sedanjega trenutka.
Poslušanje oz. zaznavanje, spokojnosti, tišine, miru okoli sebe, prebuja spokojnost in tisto mogočno zavestno navzočnost v nas.
Samo skozi popolni notranji mir(popolna odsotnost umskega čustvenega nemira), se lahko zavedamo dimenzije spokojnosti, tihote ali z drugimi besedami čiste zavesti.
Ob "poslušanju" ali zavedanju tišine okoli nas namreč ne mislimo, zaznavamo jo vendar je ne mislimo.
Ko nam uspe nekaj kratkega časa zaznavati mirnost in tišino okoli nas, to nemudoma prebudi spokojnost in zavestno navzočnost v nas. Postajamo navzoča čista zavest, ki ima sicer še vedno obliko, a vendar ta oblika ni več prepreka do absolutne spokojnosti.
Znova in znova nas narava uči spokojne in mogočne zavestne navzočnosti.
Tišina je blagodejna in prijetna. Vendar je tudi zunanji nemir, trušč še kako potreben na naši poti dozorevanja. Nauči nas, da za tem nemirom zaznavamo večno prisotno mogočno spokojno navzočnost tihe zavesti. Zaznavamo kako ves ta nemir prihaja iz zavesti in se v njo tudi vrača. Zaznavamo kako naš umski odpor do nemira, trušča, negativnosti, do vsega kar je, popušča. Vse bolj sprejemamo in zgolj zaznavamo vsako obliko in vsebino brez umskih obsod. Ne mislimo nemira, samo zaznavamo ga.
Sprejemamo torej ta sedanji trenutek popolnoma, kakršen koli že je v nas je mir.
Iz globoke mirnosti pridejo modre odločitve in modra dejanja, ki so mogoče kdaj potrebna, da bi posamezen sedanji trenutek predrugačili.
Ta trenutek je tak kakršen je samo zaradi nas. Ponavljam še enkrat samo zaradi nas je vsak sedanji trenutek tak kakršen je. (torej v kakršni koli situaciji se že znajdete je ta trenutna situacija taka zaradi vas samih, če so poleg vas v taki situaciji še kakšni ljudje so verjetno na podobnem nivoju zavedanja) Kaj se torej dogaja v tem sedanjem trenutku okoli mene se vprašajmo večkrat na dan. Je mogoče zaznati v kakšnem človeku kakšen čustveni nemir, se želi kdo prepirati z nami, torej je v nas še premalo spokojnosti in zavestne navzočnosti, mogočne tihote.
V kolikor še vedno prisegamo na slučajnost smo v zmoti, vse kar se dogaja okoli nas ima svoj namen!
Tudi naš omejeni UM je razvil posebno sposobnost biti miren. Vendar se ta mirnost poruši s prvim nepredvidenim dogodkom, neprijetnim vprašanjem, močno točo, ki je uničila naš avto. Veščino mirnosti se poizkušajo umsko priučiti tudi politiki, da bi delovali bolj zavestno, vendar se ta krhka umska mirnost sesuje v prah ob prvem nenapovedanem stavku.
V kolikor lahko zaznamo misel, ki je "šinila skozi glavo", samo kot misel, vsaj občasno in smo dalje lahko "priča" telesnemu oz. čustvenemu odzivu na to misel, potem v nas že klije ta dimenzija zavedanja oz. zavestne navzočnosti v kateri se misli dogajajo!
Ko govorite ali razmišljate o sebi, kaj ponavadi predstavljajo vaše besede ali vaše misli???
Predstavljajo verjetno -jaz- z vašo "zgodbo o življenju". To je -jaz- z vašimi potrebami, strahovi, hrepenenji, željami, vzponi, padci, kratkotrajnimi zadovoljstvi, srečnimi dogodki, ki so se lahko kaj hitro spremenili v nesrečne...
To je -jaz-, ki ni nikoli zadovoljen vsaj ne za dolgo časa. V bistvu je to identiteta, ki jo je za vas ustvaril um, znova in znova vas s svojimi procesi prepričuje o temu kdo naj bi vi bili!? Ta vaša lažna po vašem umu ukrojena identiteta je pogojena s preteklostjo in vedno iskajoča, da najde svojo absolutno zadovoljitev v prihodnosti.
Skozi ta proces je namreč naš omejeni in majhni um prišel do "življenja". Um zgolj kot odlično orodje v rokah človeka, je še vedno le orodje!! Zdaj pa je skozi neozaveščenega človeka prišel do življenja, lahko ustvarja obliko in vsebino po svoji sicer omejeni in nedorasli naravi a komu mar, človeka je že tako obvladal, da le še kot izgubljena lutka tava po njegovih ukazih. Le kdo bi še uničeval in mučil sebe kot živo bitje tako kot to počne um s človekom!!
Kljub žalosti, ki me večkrat spremlja ob stiku z neozaveščenim posameznikom, je v meni zavestna navzočnost, globok mir, v temu posamezniku iščem prebujenje.
Zdaj pa vas prosim, da v naslednjih dneh objamete ljudi, s katerimi se križajo vaša pota in povejte jim, da jih imate radi, zato ker jih resnično imate. Dopuščam možnost, da kdo od vas še tega ne ve!
V umskem svetu nasilja, prevar, mnogoterih identitet, ki bazirajo na družbeni pomembnosti, socialnem statusu, poklicu, medijskih scenarijih..., v tem svetu neizpolnjenosti, hrepenenja, stalnega nelagodja, strahu, smo izgubljeni tisti trenutek, ko izgubimo stik z močjo, mirnostjo, spokojnostjo in živostjo tega sedanjega trenutka. 
