Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090723121253586




Vsaka vrečka šteje

ponedeljek, 27. julij 2009 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Mateja P.

Projekt Ustvari si svojo neformalne skupine Mavrica (projekt je bil financiran s strani Evropske komisije, programa Mladi v akciji) se je končal konec junija z zaključno delavnico v okviru otroškega festivala Lent v mestnem parku. Mladi prostovoljci so vanj vložili veliko pozitivne energije in prostega časa, saj so v samo štirih mesecih in pol izvedli več kot 90 ustvarjalnih delavnic, kjer so si lahko udeleženci ustvarili unikatno platneno vrečko.

Delavnice so izvedli na osnovnih in srednjih šolah, v vrtcih, nakupovalnih centrih in knjižnicah … Platnene vrečke, ki so jih lahko polepšali z različnim tehnikami, kot so sitotisk, šivanje, risanje s flomastri, konturami in akrilnimi barvami, bodo zdaj njihove stalne spremljevalke, ko se bodo odpravili po nakupih.

Projekt je bil med ljudmi zelo dobro sprejet, še posebej je bilo drugačno ustvarjanje všeč učencem osnovnih šol, saj so se z nekaterimi tehnikami srečali prvič. Udeleženci delavnic so poudarili, da v trgovinah vrečk iz blaga ni mogoče kupiti in velikokrat prodajalci kar sami strpajo stvari v plastično vrečko, čeprav zanjo sploh niso prosili.

Ugotovili smo, da ni težava v tem, da se ljudje ne bi zavedali škodljivosti plastičnih vrečk, vendar ko se odpravijo pa nakupih ne razmišljajo o tem, kam bodo zložili stvari in majhne brezplačne vrečke pri blagajni so zelo pripravne. Plastične vrečke so postale simbol potrošništva, vsak misli, »pa saj sem vzel/a samo eno vrečko,« pa še eno in še eno. Slovenci letno porabimo od 300 do 600 milijonov plastičnih vrečk oz. od 150 do 300 na osebo. Odstotki reciklaže plastičnih vrečk so nizki, od enega do tri odstotke je recikliranih letno.

Tako nastane cel kup plastičnih vrečk, ki so velikokrat neprimerno odložene v zabojnike z ostalimi odpadki. Plastične vrečke na smetiščih razpadajo v mikroskopsko majhne delce, ki zastrupijo zemljo in vodo. Več plastičnih vrečk na odlagališču pomeni dolgoročno bolj onesnaženo zemljo in vodo. Za plastične vrečke so porabi od 20 do 40 % manj energije in vode, kot za proizvodnjo papirnatih. Za proizvodnjo plastičnih vrečk pa se porablja nafta, neobnovljiv vir energije. Za 100.000 plastičnih vrečk porabimo 113 sodčkov nafte.

Irska je bila prva evropska država, ki je leta 2002 podala v boj proti plastičnim vrečkam, tako da jih je obdavčila. Irci so bili uspešni, saj se je njihova poraba v enem letu zmanjšala za 90 %.

Zaradi prevelike in nerazumne porabe plastičnih vrečk je ogrožena tudi narava in številne živali. Okoli 200 vrst morske favne, vključujoč kite, delfine, tjulnje in želve je zaradi plastičnih vrečk ogroženih, saj jih zaužijejo, misleč, da so hrana. Letno zaradi zaužitja plastike pogine več kot 100.000 živali.

Junija so se oglasili tudi Združeni narodi in pozvali k prepovedi uporabe plastičnih vrečk. »Določene vrste smeti, kot so plastične vreče za enkratno uporabo, moramo prepovedati ali postopoma izkoreniniti. Absolutno ni nikakršnega razloga za njihovo nadaljnjo proizvodnjo,« poudarja generalni sekretar ZN Ban Ki-moon.

Velika večina ljudi misli, da je nemočna, vendar ni res. To smo dokazali tudi s projektom Ustvari si svojo, saj nam je bilo dovolj tarnanja, kako se ne da nič storiti. V štirih mesecih in pol so si udeleženci na delavnicah poslikali 4000 vrečk, 1000 pa smo jih razdelili na delavnicah v nakupovalnih centrih. Ljudi smo ozavestili o škodljivosti plastičnih vrečk in pravilnem odlaganju le-teh. Vsi lahko pripomoremo k manjšemu plastičnemu onesnaževanju. In vsaka vrečka, ki jo prihranimo z uporabo vrečke iz blaga ali pletene košare, šteje.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20090723121253586







Domov
Powered By GeekLog