Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090705155002338

Ohranimo Amazonko 7 nedelja, 5. julij 2009 @ 22:31 CEST Uporabnik: Sonce Protesti v Peruju se nadaljujejo Nekaj dni potem, ko je Peru ukinil sporno zakonodajo, se protesti po državi nadaljujejo tudi zaradi problemov kot so plače, rudarjenje in projekti hidroelektrarn. Kljub dejstvu, da je Peru uspešno pritegnil tuje vlagatelje, ima država še vedno visoko stopnjo revščine, mnogo ljudi je razočaranih, saj se jim plače kljub hitremu razvoju že leta niso povečale. Občasno zato protestniki od predsednika Garcie zahtevajo, da naredi več za to, da bi se bogastvo porazdelilo in bi tuje korporacije (še posebej rudarske) več vložile tudi v državo in njene prebivalce, predvsem v smislu gradnje šol, bolnišnic in novih delavnih mest. Po krvavih spopadih v porečju Amazonke, jim je bila vlada prisiljena prisluhniti in premier Yehude Simon je pričel potovati po državi za to, da prisluhne zahtevam posameznih provinc, še posebej najrevnejšim. Simon je uspel skleniti dogovor z Andahuaylas domačini in njihovo organizacijo, a mu to ni uspelo v Sicuani (Cusco), kjer se stavka in protesti nadaljujejo kljub temu, da so voditelji obljubili tridnevno premirje, med katerim bi se seznanili s predlogi vlade. Kmetje v Sicuaniju zahtevajo ukinitev sporne zakonodaje o vodah, za katero so prepričani, da bo privatizirala namakalne vode, zahtevajo pa tudi umik koncesij na področju rudarstva na tem območju. Prva runda za domačine v Peruju Vodja domačinov Luiz Pizango pravi, da so zasebne investicije v tem delu porečja Amazonke njemu in njegovemu ljudstvu prinesle zgolj bedo. Zaradi izsekavanja dreves so uničena njihova lovišča. Naftni madež v reki Cporrintes je zmanjšal njihove možnosti za ribolov. Štiri tisoč hektarov afriških palm, namenjenih biogorivu, je bilo vzrok za preselitve ducatov družin. Načrt vlade, da bi zgradila pristanišče na reki Huallaga in s tem olajšala trgovanje z Brazilijo, jim bo omejil dostop do rečnih poti. »Ljudstvo Shawi v severovzhodnem delu Peruja ima vrsto razlogov za zagrenjenost,« pravi Pizango, vodja skupine, ki je prejšnji teden postavila cestno zaporo nekaj kilometrov iz Yurimaguaja. »Vse skupaj je dolgi niz zlorab," pravi Pizango. "In tega smo siti." Nasilje je vrglo senco na podobo Peruja v tujini in prisililo Peruance, da se soočijo s tem, kar nekateri analitiki imenujejo drugorazredni družbeni in politični status domorodnih prebivalcev. Domorodni prebivalci predstavljajo 5 – 25 odstotkov populacije – obstajajo namreč različne ocene – a večinoma menijo, da jih v kongresu ne zastopa nihče. Garcia, ki je podpisal sporno zakonodajo brez posvetovanja s skupinami domorodnih prebivalcev, je bil deležen številnih kritik. V začetku je namreč za  nasilje krivil Indijance in neimenovane agitatorje iz tujine, a je kasneje postal bolj spravljiv. Richard Chase Smith, direktor fundacije Common Good Foundation, organizacije za pravice domorodnih prebivalcev s sedežem v Limi pravi, da  Peru na tem področju močno zaostaja za drugimi državami Latinske Amerike. "Peruanci so se bili prisiljeni soočiti z dejstvom, da so domorodni prebivalci danes večinoma družbeno neopazni, kar je situacija, ki se bo spremenila šele čez dve ali tri generacije," pravi Chase Smith. Po incidentu v Bagui, je Garcia doživel močne kritike na račun svoje retorike, ki jo je uporabljal pri opisovanju domorodnih prebivalcev tik pred in po masakru. Primerjal jih je s »psi čuvaji«, ki čuvajo hrano, pri čemer je imel v mislih naravna bogastva porečja Amazonke, in ki »je ne jedo niti sami, niti je ne pustijo jesti drugim.« Dodatne kritike je doživela njegova podpora tujim investicijam v naftno in lesno industrijo ter rudarstvu kot ključnim panogam razvoja Peruja. Privatizacijo porečja Amazonke je opisoval kot način boja proti prometu z nedovoljenimi drogami, saj bi bilo tako na območju prisotnih več vladnih predstavnikov. V zadnjem letu je izsilil niz zakonov, številni med njimi posegajo v naravne vire. A je pri tem v ospredje porinil tudi vprašanje ne-participacije Indijancev pri vprašanjih, ki posegajo v njihovo življenje. Pizango pravi, da vlado in skupnosti domorodnih prebivalcev loči širok prepad. »Prilagodljivi smo. A ne zaupamo vladi,« pravi Pizango. »Dokazala je, da je za urejanje sporov pripravljena uporabiti silo in ne dialoga. A mi smo pokazali, da bomo svoje pravice branili.« Skope novice o tem najdete na www.amazon.org ali www.livingperu.com. Več o tem piše seveda Aidesep: http://www.aidesep.org.pe/ V podporo domačinom še vedno lahko oddate svoj glas na povezavi: http://www.avaaz.org/en/peru_stop_violence/?cl=251191944&v=3463 Komentarji (0) www.pozitivke.net