Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090620233023697

Zavest in stvarnost 4.del sobota, 17. maj 2014 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Zavest, podzavest, nadzavest Toda zgodba o zakonitostih zavesti je še bolj zapletena. Večplastna je. Človeška bitja ustvarjajo in »vedo, kar vedo«, na treh ravneh izkustva: na podzavestni, zavestni in nadzavestni ravni. Podzavestna raven je raven avtomatskih procesov: dihanje, utripanje srca, mežikanje... Tu so hipne rešitve problemov. Ko bi ne bilo avtonomnega delovanja in bi bilo tudi osnovne fiziološke procese potrebno zavestno nadzorovati, bi bila zavest preobremenjena; morda bi kar »pregorela«. Ne bi ji ostalo več manevrskega prostora za ukvarjanje s pojavi, ki se dogajajo v zunanjem svetu. Na zavestni ravni sami ustvarjamo svojo realnost. Zavest uporablja kopico orodij, da lahko obvladuje tisto, čemur rečemo »stvarnost«. Uporablja razum, čustva, občutke, spomin, intuicijo, višje čute in druge duhovne sposobnosti, ki se jih niti jasno ne zavedamo. Koliko tega se zavedamo, je odvisno od ravni zavesti. Vse to je na fizični ravni in gradi naš lažni Jaz. Dvig zavesti pomeni razširitev izkušnje fizične realnosti in dopolnitev vedenja. Nadzavestna ravenje raven izkustva, na kateri se v celoti zavedamo ustvarjanja svoje realnosti. To je raven duše. Psihologija o tej ravni ne govori. Večina se na zavestni ravni ne zaveda namenov, ki jih ima na nadzavestni ravni - ali pa le občasno. Nadzavest je tisti del nas, kjer je shranjen širši načrt duše. Njen cilj pa je, da se približa izpolnitvi tega, zaradi česar smo prišli v telo, torej - da izpolnimo svoje poslanstvo, izživimo določeno vlogo, nekaj konkretnega izkusimo in občutimo. Nadzavest (naš »višji jaz«) nas ves čas usmerja k najbolj želeni naslednji izkušnji rasti - k pravim dogodkom in ljudem, da bi lahko dosegli kombinacijo vedenja in izkustva, ki bosta rodila občutenje in ustvarila zavedanje lastnega bistva. Duša lahko na nadzavestni ravni ve, da je v tem življenju že izpolnjena, a se tega na zavedni ravni ne »zaveda«. Ko v določenem trenutku ve, da je izpolnjena, se odloči, da bo svojo eksistenco v fizičnem telesu prekinila, saj so zadani cilji doseženi. Odloči se za »smrt«, ki pa je le dogodek v življenju duše, na prehodu v drugo, duhovno stvarnost. Toda na zavestni ravni se človek (običajno) tega ne zaveda. Zato si umišlja, da je smrt tragičen dogodek, ki mu je vsiljen. Zoran Železnikar Vir: www.prisluhni.si Komentarji (5) www.pozitivke.net