Pripombe društva na vsebino predloga Zakona o davku na motorna vozila

sreda, 10. junij 2009 @ 23:47 CEST

Društvo Planet Zemlja je v ponedeljek 8. junija poslalo predsedniku vlade RS gospodu Borutu Pahorju pismo s primpombami in vprašanji glede vsebine aktualnega predloga Zakona o davku na motorna vozila. Pripombe so se nanašale predvsem na učinkovitost zadnje verzije predloga zakona glede enega od dveh primarnih ciljev - zmanjševanja emisij C02, ki jih povzročajo avtomobili nižjega in rednjega razreda.

Zaradi številčnosti vozila teh dveh razredov prispevajo največji delež emisij CO2 v Sloveniji. Zadnja javnosti znana različica zakona je bila namreč pripravljena na način, da v teh razredih ne bi stimulirala nakupa motornih različic vozil, ki imajo manjše emisije.

V imenu vlade je na pismo odgovoril gospod Žiga Čebulj, ki je društvo Planet Zemlja obvestil, da je kabinet predsednika vlade pismo odstopil Ministrstvu za finance in Ministrstvu za okolje in prostor, ki bi naj pripravila podrobnejše odgovore na pripombe društva.

V nadaljevanju objavljamo vsebino pisma.

Spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije,

društvo Planet Zemlja je edina civilnodružbena organizacija v Sloveniji, ki se zadnja leta sistematično ukvarja z obremenjevanjem okolja, ki ga povzroča promet. Z našimi akcijami smo v preteklih letih poskušali promovirati tiste modele vozil, ki manj obremenjujejo okolje od konkurence. Takšne akcije pa imajo na žalost izjemno omejen uspeh in vpliv na prodajo takih modelov, zato smo začeli tudi načrtno spremljati in analizirati prodajo vozil na slovenskem trgu. Stanje je bistveno slabše, kot bi si nepoučeni lahko predstavljali.

Preprosto dejstvo je, da avtomobilska industrija sicer za lasten image promovira modele z manjšimi izpusti CO2, ki pa jih zaradi cenovne politike prodajo izjemno malo. Zato smo z veseljem pozdravili priprave vlade RS na spremembo Zakona o davku na motorna vozila ter pri pripravi neformalno sodelovali tudi z mnenji naših strokovnjakov pri vseh tistih, ki so ga želeli slišati.

Ko smo prebrali različico predloga zakona iz prve polovice maja letos, se nismo javno oglasili, ker se nam je zdela na spodnjem robu sprejemljivosti. Bistveno boljši od vladnega so bili namreč nekateri drugi predlogi zakona, vključno s tistim Ministrstva za okolje in prostor. Še bolj pa nas je presenetilo dejanje nekoga v vaši vladi, ki je pripravljal različico predloga zakona iz dne 29. maja 2009. Iz člena, ki določa davčne stopnje so bila namreč iz enotne stopnje za bencinske in dizelske motorje izbrisana vozila z dizelskim motorjem, ki dosegajo standard Euro5.

(Evropska komisija ga priporoča do leta 2011). Zadnja različica torej določa enotno stopnjo za bencinske in dizelske motorje le, ko dizelski dosegajo standard Euro6. Zanimivo pa je, da ta sprememba ni navedena v splošni obrazložitvi zakona, temveč je spremenjeno samo določilo člena, zato lahko ne dovolj pozornemu bralcu zakona tudi “uide”.

Seveda pričakujemo, da bo nekdo poskušal to spremembo argumentirati s višanjem ekoloških standardov. To pa ne drži. Predlog privede do prav nasprotnih učinkov. Med srednje velikimi in manjšimi avtomobili je namreč na trgu še relativno malo tistih z dizelskimi motorji, ki dosegajo standard Euro6.

Rezultat bistveno višje davčne stopnje pa bo dejstvo, da se bo še naprej prodalo bistveno več vozil z bencinskimi motorji, ki imajo povečini precej višje emisije CO2 in jih trgovci že tako ponujajo po nižjih cenah. Tudi ta vozila pa ne dosegajo emisijskega standarda Euro 6. Neredko gre pri teh vozilih za precej zastarele motorne tehnologije in dajejo kupcu samo iluzijo, da je kupil manjše vozilo, ki porabi manj goriva in manj obremenjuje okolje. To trditev bomo v nadaljevanju utemeljili s podatki.

Spoštovani gospod predsednik vlade, vljudno vas prosimo, da nam odgovorite na naslednja vprašanja:

- Kdo od sodelavcev vaše vlade je odgovoren za tako “tiho” spremembo predloga, ki po naših informacijah ni bila usklajevana med resorji ali v koaliciji?

- Ali se zavedate dejstva, da s tako spremembo vlada z lažnim argumentom, da zvišuje ekološke standarde dejansko prelaga pričakovane učinke zakona (zmanjševanje emisij) ter hkrati omogoča večjo konkurenčnost zastarelim motorjem na bencinski pogon z višjimi emisijami?

- Ali poznate dejstvo, da se emisije CO2 samo indikator vseh izpustov vozil in da izpusti ob CO2 vsebujejo še druge zdravju ljudi škodljive snovi?

- Ali vam je znano dejstvo, da promet v Sloveniji po vseh parametrih obremenjuje okolje in zdravje ljudi bolj kot vsa ostala industrijska podjetja skupaj (če izvzamemo energetiko)?

- Ali vam je znano, da nekateri trgovci že oglašujejo svoje avtomobile tudi s pozivom kupcem, da naj z nakupom prehitijo nov davek? Očitno gre za vozila z visokimi emisijami in s tem samo potrjujejo dejstvo, da na družbeno odgovornost avtomobilske industrije pač ne gre računati, saj je njihov povsem legitimni primarni cilj dobiček.

- Če se je vlada RS v zakonu odločila uporabljati Euro standarde izpustov, zakaj je potem potrebna dvojna lestvica davka za bencinske in dizelske motorje? Da nam boste lažje odgovorili vam prilagamo tabelo standardov, ki upoštevajo razlike med bencinskim in dizelskim gorivom pri emisijah škodljivih spojin.

Kot lahko opazite standardi že upoštevajo, da dizelsko gorivo bolj obremenjuje okolje z enimi spojinami (HC + NOx), motorni bencin pa z drugimi (CO). Za obe gorivi velja enak standard za prašne delce.

Dizel Datum CO HC NOx HC+NOx PM
Euro 5 2009 0.5 - 0.18 0.23 0.005
Euro 6 2014 0.5 - 0.08 0.17 0.005
Bencin
Euro 5 2009 1.0 0.1 0.06 - 0.005
Euro 6 2014 1.0 0.1 0.06 - 0.005

- Ali želi s to potezo vlada RS v Sloveniji namenoma subvencionirati motorne različice z večjimi izpusti CO2? Edina logična dvojna lestvica davčnih obremenitev bi namreč lahko bila takšna, da bi določala eno stopnjo za Euro 5 standard in drugo (nižjo) za Euro 6 standard izpustov.

- Prosimo vas, da nam posredujete informacijo, ali vsi modeli z bencinskimi motorji vseh novih vozil vseh proizvajalcev na slovenskem trgu dosegajo standard izpustov Euro 6? To bi lahko namreč bil edini argument za dve različni davčni stopnji glede na vrsto goriva.

- Če temu ni tako, ali vi ali vaši sodelavci veste kolikšen delež vozil z bencinskim motorjem na slovenskem trgu dosega katere standarde izpustov?

- Ali vam je znano dejstvo, da ima tovarna, ki proizvaja avtomobile v Sloveniji takšne kapacitete, da po podatkih na njihovi spletni strani proda le dobre 3 odstotke vozil na domačem trgu? Torej morebitni argument glede ohranjanja delovnih mest zaradi majhnosti slovenskega trga preprosto ekonomsko ne zdrži.

- Če je vlada RS sodelovala pri financiranju proizvodnje novega modela vozila v Sloveniji, ali se vam kot soinvestitorju ne bi zdelo umestno od proizvajalca zahtevati, da proizvodnji v Sloveniji omogoči tudi najmodernejše motorne tehnologije? Sedanja načrtovana sprememba DMV bi bila tudi primerna za to sporočilo lastnikom. Prav zaradi pritiskov tega podjetja in nekaterih trgovcev naj bi namreč po naših informacijah zvišali prag za najnižjo davčno obremenitev iz 110 na 120 g/km.

- Vam je znano dejstvo, da je največja težava sedanjih prekomernih emisij avtomobilov v Sloveniji prav pri vozilih nižjega in srednjega razreda, ki se jih na tržišču proda največ. Ker številna vozila z dizelskim pogonom v teh razredih še ne dosegajo Euro6 standarda, ste konkurenčno prednost vozilom z bencinskim motorjem z večjimi emisijami CO2, ki tudi ne dosegajo Euro 6 standarda, v nasprotju s priporočili Evropske Komisije, podaljšali še za nekaj let in s tem izničili bistveni učinek zakona.

- Ali so vam znana dejstva, da so bile povprečne emisije nekaterih modelov manjših in srednjih vozil prvič registriranih v letu 2008 v Sloveniji naslednje: Citroen C3 142 g/km, Chevrolet Aveo 148 g/km, Fiat Bravo 156 g/km, Fiat Punto 139 g/km, Fiat Grande Punto 138 g/km, Ford Fusion 154 g/km, Ford Fiesta 146 g/km, Hyundai Getz 136 g/km, Hyundai i30 141 g/km, Kia Ceed 143 g/km, Mazda3 149 g/km, Nissan Micra 142 g/km,

Opel Astra 152 g/km, Opel Corsa 138 g/km, Peugeot 207 145 g/km, Peugeot 308 147 g/km, Renault Clio 137 g/km, Renault Twingo 134 g/km, Renault Megane 146 g/km, Seat Ibiza 147 g/km, Škoda Fabia 150 g/km, Toyota Auris 155 g/km, VW Fox 158 g/km in VW Polo 144 g/km? Številni motorji teh modelov dosegajo zgolj Euro 4 standarde emisij.

- Se vam ti podatki o emisijah zdijo primerni, ali mislite, da so emisije teh vozil za ta razred avtomobilov previsoke? V društvu smo mnenja, da so v teh razredih vozil vse povprečne emisije CO2 nad 130 g/km absurdno previsoke. Potrebno je namreč upoštevati še dejstvo, da so vsa testiranja vozil opravljena v idealnih razmerah, zato so realne emisije in poraba goriva na cestah, ko jih vozijo običajni vozniki, višje še za vsaj 10 odstotkov.

- Ali vam je znano dejstvo, da modeli, ki smo jih zgoraj našteli kot ilustracijo naših vprašanj, predstavljajo skoraj 39% vseh osebnih in lahkih transportnih vozil prvič registriranih v Sloveniji v prvem trimesečju 2009?

- Bi se na podlagi tega dejstva strinjali z nami, da je potrebno problem emisij avtomobilov reševati v tistih segmentih, ki zaradi množične prodaje največ prispevajo k obremenjevanju okolja?

- Ali vam je znano dejstvo, da so pri nekaterih od naštetih modelov na voljo tudi motorne različice z emisijami pod 100 g/km in pod 110 g/km, pa imajo znotraj modela zgolj simbolični prodajni delež? Nekateri trgovci zaradi cenovne politike avtomobilske industrije ne prodajo niti ene motorne različice z minimalnimi emisijami.

- Če je s tako “tiho” spremembo vlada želela nadomestiti izpad javnofinančnih prihodkov - ali se vam ne bi zdelo bolj primerno, da bi povišala obremenitev za najbolj potratne avtomobile, znižala zgornjo mejo emisij za najvišji davčni razred, ki je trenutno pri previsokih 230 g/km ali pa vrnila stopnjo najmanjše davčne obremenitve na sprva predlaganih 110 g/km?

- Zakaj se vlada RS ni raje odločila za izdatnejše zvišanje davčnih stopenj za motorje standardov Euro4 in nižjih, saj je dobro znano dejstvo, da je delež starih uvoženih vozil med prvič registriranimi izjemno visok? Ta vozila neprimerno bolj obremenjujejo okolje in so dejansko nelojalna konkurenca tudi prodaji avtomobilov, ki jih proizvaja tovarna v Sloveniji?

- Ali je po vašem mnenju kdo od sodelavcev vlade RS ali koalicijskih političnih strank popustil lobistom avtomobilske industrije, ki si je povečini prizadevala, da se na tem področju ne bi nič spremenilo? Način “tihega” spreminjanja predloga zakona, bi lahko bil indic za tako trditev.

- Če bo vlada predlagala sedanjo zadnjo različico zakona, ali boste državljanom osebno pojasnili, zakaj se je vlada odločila za najmanj učinkovito različico zakona tako v smislu zmanjševanja emisij, kot javnofinančnih prihodkov?

- Če je vlada, ki jo vodite pristala na različico zakona, ki ne bo prinesla nobene bistvene spremembe na trgu (v smislu razmerij med posameznimi modeli glede na emisije v istem razredu vozil), kje sploh vidite smisel take spremembe zakona?

- Ali ste na podlagi naštetih podatkov mnenja, da bi lahko bil osnovni cilj nekaterih vaših sodelavcev pri pripravi zakonskega predloga zadovoljiti okoljske organizacije s podražitvijo večjih vozil, ki so jih vsi najglasneje kritizirali, ničesar bistvenega pa spremeniti v razredih, v katerih se proda največ vozil in zato s skupnimi količinami bistveno bolj obremenjujejo okolje?

- Ali boste za manjšo učinkovitost zadnje različice zakona prevzeli osebno odgovornost?

- Ali boste osebno pojasnili državljankam in državljanom, zakaj je vlada, ki jo vodite dala prednost interesom (tujega) kapitala, pred interesom ljudi, da živijo v manj obremenjenem okolju ter za konkurenčnejšo ceno kupijo vozilo, ki manj obremenjuje okolje?

Spoštovani gospod predsednik vlade, 2.000 prestižnih večjih vozil z visokimi emisijami, ki se bodo glede na določila predloga zakona upravičeno podražila, obremeni okolje s približno 5.000 tonami CO2, ko vsako od njih prevozi 10.000 kilometrov. 30.000 vozil nižjega in srednjega razreda pa pri enakem izhodišču s približno 45.000 tonami CO2. To je realno razmerje prodaje na slovenskem trgu.

Naše ključno vprašanje za vlado, ki jo vodite pa je: ali bo Vlada Republike Slovenije pripravila tak predlog sprememb zakona, ki se bo loteval previsokih emisij tudi v razredih, kjer jih nastaja največ, ali pa je ta projekt zgolj kozmetični poseg namenjen samopromociji v nepoučeni javnosti?

V društvu Planet Zemlja smo mnenja in vprašanja, ki vam jih zastavljamo, pripravili na podlagi analize povprečnih emisij CO2 vseh modelov vseh prvič registriranih osebnih motornih vozil leta 2008 in v prvem tromesečju leta 2009 v Sloveniji. Analizo smo izvedli na podlagi javno dostopnih podatkov MNZ v okviru naše akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo. Rezultati analiz so objavljeni na naši spletni strani.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20090610234731897