Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090604183029195

Mobing četrtek, 4. junij 2009 @ 18:30 CEST Uporabnik: trocki Spoštovani! Ime mi je Janko Belin. Sem soc. del., redno zaposlen v društvu ALTRA za nedoločen čas. Delam v Zavetišču za brezdomce. Po neslavni epizodi z Aids Fundacijo Robert, sem leta 2004 pridružili program “Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog, s terenskim delom” društvu ALTRA. Žal mi je, da nismo ostali samostojni, saj ne bi prišlo do tega, kar bom zelo okvirno opisal. Pol leta sem že na bolniški, do 10.6.2009. Razlog je izgorevanje in mobing. Imam tako fizične kakor tudi psihične posledice. Lansko leto sem delal za tri osebe, leta 2007 pa "le" od avgusta naprej. Takrat je Sedmak na silo, “ker je on tako rekel”, odprl poleg Zavetišča še Dnevni Center. To, da so mi stanovalci, ki žive poleg Zavetišča na Vošnjakovi 7.b že ob odprtju programa leta 2003 povedali, da širitve ne bodo tolerirali, ga ni zanimalo. Ni niti upošteval pripombe, da nas je premalo in da zaposleni že brez D.C.-ja delamo na meji zmožnosti. Na papirju je izračunal “optimalno število ur, “rezal” nočne v smislu ena opravljena ura je vredna 75% dnevne, malice ponoči tako nimate, do 22. ure ste strokovni delavci, po 22. uri pa tja do 6. ure ste zgolj v funkciji neizobraženega kadra, etc. Predsednik društva Zoran Sedmak je vsak moj poizkus, oz. predlog, da zaposlimo nove kadre ignoriral. Sredstva za to so bila. Dnevni Center z eno zaposleno osebo, v takšni konstelaciji je namreč samo kulisa. Dnevni Center v Zavetišču brez osnovnih stvari, kot je npr. kava, čaj, da o olju ne obstaja nikjer. Zato smo sami zbirali denar. Sedmak se je namreč vmešaval, kot, da je on vodja programa, čeprav na tem področju nima izkušenj. Prav čutili sem njegov nepoznavalski odnos do materije-uživalci drog v generalnem smislu niso podobni ljudem z duševnimi boleznimi, s katerimi ima izkušnje g. Sedmak. So veliko bolj zahtevna populacija, do katere na smeš uporabljati podcenjevalnih prijemov, katere morda osebe s težavami v duševnem zdravju niti ne opazijo ne! Od avgusta 2007 dalje je vedno zahteval vnaprej Dnevni red sestanka. Skratka:vsebina sestankov je morala biti v naprej dogovorjena, s čimer ni nič narobe. Problem je v tem, da določenih vsebin, kakor nadure, varnost pri delu, zaščita delavcev pred okužbami ter npr. zaposlitev kadra v skladu z odobrenim projektom niso bile diskutabilne. Začela se je strahovlada. Še več: mene je jeseni 2007 degradiral tako , da je nastala neznosna, paradoksalna situacija. Bil sem odgovoren za vsako težavo, nisem pa imel kompetenc, ker je avgusta 2007 postala strok. vodja, moja tedanja prijateljica Sabina Jagodnik. Jaz takrat enostavno nisem imel več energije da pristopim še k ustnemu delu strok izpita. Študijskega dopusta si nisem mogel vzet, saj je bilo na projektu premalo kadra, oz. je od poletja naprej začel pregorevati sodelavec Sandi Mitrovič in sem delel še namesto njega. Zdaj, ko sem spočit, se zavedam, kako sem bil takrat ranljiv, vendar kot idejni vodja projekta nisem prenesel dejstva, oz. nisem zmogel prenehat delat ob pogledu na projekt, ki skoraj propada zaradi strahovlade in pomanjkanja kadrov. Vzporedno z vsilitvijo dnevnega centra je Zoran Sedmak izsilil, da sem delovno mesto iz pisarne v Zavetišču, kjer sem ob dežurstvu mimogrede opravil vso administracijo, preselil v sosednji objekt, v neopremljeno sobo, kjer nisem imel pogleda na dvorišče in bil tako rekoč izoliran od dogajanja. Nepooblaščeno in ne da bi povedal, je dal izklopit telefon v Zavetišču. S tem je povzročil celo zmedo, ker smo sodelavci obtoževali drug drugega za stanje. Ker je bil internet vezan na tel. linijo, pomeni, da je bil moj projekt nekaj mesecev brez obeh komunikacij. Hotel me je prisilit, da grem ven iz pisarne, ki mi je odgovarjala. V primeru, če ne bi hotel zamenjati pisarne, je zagrozil, da bo delavka Sabina Jagodnik izgubila službo. To je tipičen primer mobinga. Ko je slednja padla v jok im me rotila, naj se preselim, sem to le storil. Vzporedno s tem mi je odvzel funkcijo vodje programa (kar sicer piše v pogodbi o zaposlitvi). Ker je bil sodelavec Sandi Mitrovič veliko odsoten-zdaj je med drugim že več kot leto na bolniški, novega delavca ki smo ga "pridobili" na razpisu za leto 2008, pa nismo zaposlili, se je Sedmak izogibal sestanku na to temo celo leto in pol. Še več-prikrival mi je dejstvo, da ve, da sodelavca Mitroviča zaradi operacije hrbtenice ne bo dolgo časa, morda celo nikoli več, saj se bo morda upokojil. Rad bi omenil še to, da je mene, oz. moj program, ki sem ga leta ustvarjal blokiral še na ta način, da nisem bil nikoli vabljen na sestanke izvršnega odbora ALTRE. Vabljen in obveščen o sklepih le tega ni bil nihče iz Zavetišča, čeprav smo v skupni budžet ALTRE prispevali krepkih 150.000 EUR in več. Sedmak, je mimogrede že 17 let predsednik ALTRE. Mandata nima že od marca 2008, saj volitev ni bilo! Tako sem delal cele dneve- čez dan v pisarni Dnevnega Centra, ponoči, tudi čez vikende in praznike pa v Zavetišču. Samo v Zavetišču so vikendi in prazniki nanesli 24 ur, običajno dežurstvo pa "le" 13 ur. Namesto nočnih, prazničnih in vikend dodatkov, v skladu z zakonodajo in za katere je bilo sredstev dovolj, nam je najprej brez odločbe znižal plače za 10% in ter nam upošteval nočne ure (med 22. in 6 zjutraj) le še 75%. Tudi za izobraževanje denarja ni bilo, čeprav so MDDSZ, MOL in FIHO za moj projekt odobrila znatna sredstva v ta namen. Ko sva šla z Jagodnikovo aprila lani v München na ogled sorodnih programov (organiziral dr. KREK- ZZZD KP), nisva mogla dobit nobenih sredstev. Z 8. Euri lastnega denarja v žepu sem šel na strokovno ekskurzijo. Sedmak naju je, namesto, da bi deloval v skladu z odobrenim, nadrl, kaj da si misliva in da denarja v ta namen ni. ??? Zoran Sedmak se je v 17 letih svoje društvene “vladavine” tako ustalil, da enostavno podivja, čim sliši nekaj, kar mu ni po volji. Takšno ravnanje( grožnje, izsiljevanje, žalitve, odpuščanje motečih) je njegova stalna praksa. Obnaša se kot manager, kot direktor , kot lastnik in ne kot predsednik društva. Meni, kot osebi, ki je naredila program nikoli ni pokazal financ. Ali on ni imel časa, ali je šla računovodkinja v Bosno, ali je imel »težko glavo«, ali pa je bila ”gužva” zaradi poročil financerjem. Lansko leto, ko je Jagodnikova zaradi razmer s 1. avgustom odšla in sem vztrajal pri tem, da je sredstev za zaposlitev najmanj dveh sodelavcev dovolj, sva imela zadnji t.i. delovni pogovor. Povedal sem mu tudi, da bom prnesel projekt nazaj na društvo, ker se tako ne da delat, saj mi dobesedno sesuva projekt pred očmi. Seveda bilance stanja nisem videl! Plod pregorevanja in »igračkanja s kompetencami« je bila tudi lanska policijska racija z dne 27.10.2008. Policija je namreč pravilno ocenila, da je stanje v zavetišču ušlo kontroli. Jaz sem prišel z zdravljenja na Golniku dan, dva pred tem, tako, da sem z veseljem začel uvajat novo praktikantko Elviro Delič. Na Golniku sem bil nekaj tednov. Urgentno sem bil prepeljan na zdravljenje, saj sem poleti prebolel dve pljučnici, ki sem ju »staknil« najverjetneje v Zavetišču in sem se več dni zapored dušil. Poleti 2008 smo namreč imeli epidemijo plučnic v Zavetišču. Jaz že vsa leta pišem v razpise postavko luči za razkuževanje, takšne kot jih imajo v večini Zavetišč po Evropi. Seveda denarja za to ni bilo nikoli! Plod pregorevanja je morda tudi rana na želodcu. Pomladi 2008 sem bruhal kri in sem bil zato hospitaliziran na gastrološki kliniki. Zorana je očitno zanimal le denar. O izgorevanju se ni hotel pogovarjat. Po tej akciji sem dokončno pregorel in sem se šel za več mesecev zdravit. Zdravljenje sem vzel tudi kot dopust. Dva dni pred koncem mojega zdravljenja na KOMZ na Zaloški (7.3.2009), me je na pol odprtem oddelku obiskal in predlagal sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi. V nasprotnem primeru, da je na ALTRI že izglasovana disciplinska izključitev. Seveda sem odklonil. Bil pa sem zelo prizadet. 11.5. 2009, sem bil vabljen na zagovor pred prekinitvijo pogodbe, saj mi očita, da pred dvemi leti nisem naredil strok. izpita, kar je res zapisano v moji pogodbi o zaposlitvi. Na zagovor nisem šel, saj še zdaj čutim posledice stresa in se nisem počutil zmožnega. Dobro ve (o tem pričajo tudi urniki in ostali dokumenti), da se je pregorevanje začelo avgusta 2007, ko sem bil vzporedno premeščen v drugo pisarno. Z Altre so premestili Javnega delavca Saša Pjevca na delo dežurnega v Zavetišču in Sedmak je dal pismeno navodilo, da nimam vstopa v Zavetišče. Klicati morajo Policijo. Ko sem pred mesecem dni, po 4 mesecih zdravljenja v zaprtem oddelku želel dobiti urnike za lansko leto in nekaj osebnih stvari, je Javni delavec Sašo Pjevac poklical Policijo, ki me je odstranila. Kaj sem storil, še sedaj ne vem, verjetno pa je Sedmaku zdaj nerodno, oz. se me boji, saj je uzurpiral oblast. Tudi moj službeni GSM, je Sedmak samovoljno ukinil. Med tem, ko sem bil hospitaliziran je naročil Sašu Pjevcu, da mu presname disk mojega PC-ja in mu preda kopijo. PC je izginil, oz. je zdaj pokvarjen! Ostal sem brez telefona, brez interneta, brez projektne in druge dokumentacije iz PC-ja, ki je plod 8 let dela ter s pisanimi dokumenti in os. predmeti, nahajajočimi se v pisarni in v Zavetišču. In tega ni malo, saj sem večino opreme prispeval sam iz lastnega žepa. Čeprav ima moj projekt vsako leto dovolj denarja, računalnika v vseh teh letih nisem mogel dobiti. V Zavetišču smo ves čas dobivali neke stare PC-je, ki so nam zaradi okvar močno oteževali delo. Celo donacija 100.000 SIT, ki jo je doniral moj dober prijatelj za nakup računalnika je izpuhtela neznano kam. Na Zaloški imajo med drugim kar nekaj računalnikov novih, s tenkimi ekrani in z dokaj novo pisarniško opremo. Za Zavetišče denarja ni bilo?? Zdaj Zoran Sedmak trdi, da so na MDDSZ prepovedali, da jaz delam na svojem programu. Tudi vse samovoljne posega odzunaj v program je utemeljeval z željo MDDSZ. Menim, da si je marsikaj izmislil. O tem, kaj se dogaja je bila lansko poletje obveščena ga. Marjeta Ferlan-Istinič in je tudi prišla na pogovor v Zavetišče. S strani Altre pronicajo v javnost in med uporabnike čudne zgodice o meni, z namenom diskvalifikacije.. Ena teh govori npr. o tem, kako me išče Policija, da me zapre, druga o tem, da maham okoli z nožem…! Medtem, ko sem v bolnici!!!! Nekdo bi me rad očrnil. Vse kaže, da po navodilih. Še to: Zoran Sedmak je že celih 17 let predsednik Altre. Na lanskem občnem Zboru, ki je bil marca bi bilo potrebno Sedmaku podaljšati mandat. Zato so potrebne volitve, ki do danes niso bile izvedene. To pomeni, da g. Sedmak nima mandata! O vsem imam dokaze, oz. priče, razmišljam pa tudi o ovadbi zaradi mobinga. Zanima pa me tudi kam je šel denar, namenjen za delovanje programa. Eden dokazov so urniki, do katerih ne morem, saj me trenutno zaposleni ne smejo spustiti notri in morajo klicati policijo. Do 10.6. imam bolniško, kljub temu bi rad pa bi prišel do svoje pisarne, do svojih stvari, pa ne vem kako. Mislim da je vse skupaj neetično, na meji zakonitosti, če ne že nezakonito. Počutim se tudi okradenega (podatki s PC-ja). Bojim se eskalacije konflikta, saj bom svoj projekt, ki ga načrtujem in branim pred napadi in predsodki že leta, ko se konča bolniška branil do konca. Zdaj sem zaradi pisanja v medijih še dodatno zaznamovan, čeprav nič kriv, oz. ničesar ovaden in se nimam več kam umaknit. O dogajanju sem obvestil vse naše uporabniške NGO-je po svetu in IDU v Amsterdam. Lep pozdrav ! Janko Belin, soc. del. belinjanko@gmail.com GSM 031 487 745 Poslano: -socialni zbornici -socialni inšpekciji -delovni inšpekciji -MDDSZ -uradu Varuha človekovih pravic -računsko sodišče RS -komisija za preprečevanje Korupcije Komentarji (1) www.pozitivke.net