V časopisu Dobro jutro, 23.5.2009, je bilo zapisano, da naj bi še letos graščina Goričane postala rezidenca kardinala Franca Rodeta. V dvorcu naj bi že opravili pregrešno draga obnovitvena dela. „Denar res ni problem. Pa saj vso bogatijo ne služijo s svojimi rokami, temveč na račun vernikov,“ je prenovo dvorca komentiral bližnji sosed znamenitosti iz Goričan.
Poglejmo kaj je govoril Jezus o bogataših npr. v Bibliji: «A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate» Lk 6,24, ali: „Prej pide kamela skozi šivankino uho, kot pa bogataš v nebeško kraljestvo“ ali pa: „ali pa pri Jak 5,1 « No, bogataši, razjokajte se in tarnajte zaradi nesreč, ki prihajajo nad vas.»
Kaj je Jezus mislih o bogataših, lahko preberemo iz drugih krščanskih virov npr.v brošuri Govor na Gori, ki jo je izdalo Univerzalno življenje. Tam naj bi bile zapisane besede in učenje Jezusa iz Nazareta, katere so poznali prvi kristjani, citiram: „Na Zemlji zbira zaklade samo človek, ki ne veruje v Boga, v Njegovo ljubezen, modrost in dobroto.
Veliko ljudi hlini, da verujejo v Boga, toda spoznali jih boste po njihovih delih! Veliko ljudi govori o ljubezni in Božjih delih – toda samo po njihovih delih jih boste spoznali. Veliko ljudi govori o notranjem kraljestvu in o notranjem bogastvu, pa vendar spravljajo zase osebno v skednje in zbirajo zase osebno zemeljska bogastva, da bi imeli ugled pred ljudmi.
Kdor misli le na osebno blaginjo, še ne čuti ptice roparice, ki je že dvignila svoje peruti, da razdre gnezdo in izmakne bogastvo, ki ga bogati, ki je gradil gnezdo, imenuje svojo osebno last. Kdor je bogat v notranjosti, na zunaj ne bo trpel pomanjkanja. Toda, kdor je bogat na zunaj in kopiči bogastvo, bo nekoč trpel pomanjkanje. Kdor zbira zaklade na Zemlji, mu bodo odvzeti, da razmisli o zakladu v notranjosti in da zmore stopiti v življenje, v notranje bogastvo.“
Kristus v knjigi To je moja beseda A in Ώ dodatno pojasnjuje in poglablja temo o bogastvu: „Ljudje, ki zbirajo samo v svoje lastne kašče, ne morejo pokazati sadov nesebične ljubezni. Komur manjka notranje dostojanstvo, ta si prilasti zunanje dostojanstvo. Zato Bog nagovarja samoljubnost, sebičnost, oblastiželjnost in lakomnost po Svojih slugah in deklah, po prerokih in po razsvetljenih možeh in ženah.
Kdor se je ohladil v svoji notranjosti, kdor je reven, se pravi, kdor svojega templja ni okrasil z okrasjem notranje ljubezni in kreposti, ta potrebuje v zunanjem velike in bogato okrašene cerkve. Ta si potem tudi prizadeva v zunanjem doseči dostojanstvo in ugled, da bi kot dostojanstvenik v tem blestel.
Kdor si prizadeva za bogastvo, postane sčasoma nepravičen do soljudi in do tega, kar ga obdaja, do zemljinih moči in njenih življenjskih oblik. Ne ceni več življenja svojega bližnjega in Zemlje. Misli samo na svoj jaz, ki bi se rad vedno bolj potrjeval z bogastvom in ugledom.“
