Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090417193854353

Začetek mojega boja petek, 17. april 2009 @ 19:38 CEST Uporabnik: nataly* Spomnim se, na začetku novembra je bilo, ko sem začela hodit okoli zdravnikov. Moja osebna zdravnica me je že samo po kratkem pregledu poslala v UKC Maribor, izvidi krvi so bili zelo, zelo slabi. Naslednji dan sem že bila v Mariboru pri infektologu,sumila je, da gre za kak virus ali infekcijo. Naredili so potrebne preiskave in izključili virus ali infekcijo IN MI REČE ZDRAVNIK, DA V VERJETNOSTI GRE ZA RAKA. Gledala sem ga in v istem trenutku se mi je odvilo celo moje življenje. Pa ne jaz. Hotela sem čim prej ven, ...vprašal me je, če še me kaj zanima, sem rekla ne, ne vem kaj bi vprašala, kakšen rak???? Sestra pride za mano po hodniku, mi prinese napotnico za IPP in mi reče; "držite se, vse bo še vredu". Stopim ven, lilo je kot iz škafa in v istem trenutku že kličem fanta; "mogoče imam raka", on poln upanja, "sigurno nimaš" in kot mi vedno reče"ljubica vse bo še vredu", samo rekla sem še "mogoče pa on narobe predvideva, saj to od preiskav še ni nič, ne bom se sekirala, pa ja se meni kaj takega ne more zgodit. Še isti dan sem šla na IPP, po eni uri pregledov sem končno vsa utrujena sedla na hodnik, v pričakovanju, da bo ta rekel, "nič hujšega".........zdravnik me pokliče v pisarno; "sumim na limfom" .Limfom? "Kaj je to limfom? "globoko v sebi sem že mislila, ah to sigurno ni kaj hujšega, ;gospa to je "rak limfatičnega tkiva, ampak nič ni 100%,to je samo sum, nekaj zmes sem ga slišala, ko je razlagal o tem raku, ampak ne vem kaj, ...nisem ga poslušala, ker ga nisem hotela, ker sem mislila, da tega jas sigurno nimam in..... Vprašal me je, če še me kaj zanima; "Me zanima ja, je ozdravljiv?" Dobim napotnico za punkcijo kostnega mozga na hematološkem oddelku, pred tem sem še bila na rentgenu in ultrazvoku trebuha. Izvidi vredu, jetra, ledvice, vranica (ki je pogosto oz. v velikih primerih pri tej bolezni prizadeta) je bila tudi vredu, spet sem dobila zagon...dokler nisem prebrala, da je ob levi preponi srca približno 4cm velika zgostitev...ok. sem mislila, če je ostalo vredu, pa počutim se vredu, pol že kaj hujšega ne more bit. Naslednji dan se odpravim na punkcijo kostnega mozga...vzela mi ga je iz prsnice oz. prsnega koša.... o bolečini, ki sem jo takrat doživljala ne bom govorila, ker ni besed kako boli, ko ti v kost "rine"iglo. Oblival me je pot,na trenutke sploh nisem bila pri sebi...mislim, da ji je komaj v četrto uspelo kaj več izvlečt ven, ampak še tisto bolj bogo. Je rekla, da s tem kostnim mozgom kolk ga je dobila ne bo mogla naredit 100% preiskav, torej sem predvidevala, da mi bo jih še enkrat, ampak je rekla, da bodo že v Ljubljani. En teden sem čakala na izvide in po tem materialu ,ki ga je dobila oz. kostnem mozgu, ne more rečt 100%,da je kostni mozeg vredu. Vedela sem,še enkrat punkcija kostnega mozga v Ljubljani. Ampak ok., naslednji dan sem že imela operacijo bezgavke na vratu, sem že študirala za vnaprej.... Odredil mi jo je otorinolaringolog, ki je tud mi pregledal ušesa,grlo, ...itd., ker je boljša biopsija tkiva na bezgavki kot pa punkcija bezgavke. No operacijo sem preživela, brez večjih bolečin, res so se potrudli, zašil mi je lepo, se mi sedaj ne vidi več tak fejst, ampak pač brazgotina od 8 šivov se bo vidla.....in po operaciji sem si oddahnila, da lahko grem domov in komaj čakala dragega, da je prišel po mene, da sem zbežala od tam, ker sem občutila toliko tesnobe, straha... Spala sem lahko samo na levi strani, ...bile so noči brez spanja in potem dva tedna čakanja na izvide vsega skupaj, ki pa so me pripeljali do Onkološkega Inštituta v Ljubljani. In sedaj vem zakaj živim,vem, da je življenje lepo, če tudi so včasih temni oblaki, vem zakaj se borim in vem, da neskončno rada živim. In počasi bom na koncu zdravljenja.... Komentarji (0) www.pozitivke.net