Ob vse večji prisotnosti elektronskih naprav doma in večanju števila internetnih priključkov v slovenskih domovih skorajda ni več gospodinjstva, ki se ne bi srečalo z oznako WiFi ali besedno zvezo brezžični internet.
Gre le za eno izmed mnogih tehnologij za brezžični prenos podatkov (druge bolj znane GSM, Bluetooth, radio), ki pa v računalniških omrežjih dosega vse večjo veljavo in poleg dostopa do interneta olajša povezovanje računalnikov, tiskalnikov in podobnih naprav ter med vsemi ostalimi prednostmi nudi tudi zmanjšanje števila kablov po stanovanjih.
Kaj potrebujemo?
Naprave morajo biti za brezžično komunikacijo seveda ustrezno opremljene. Nekatere imajo precej očitne antene, vse pa se bodo na daleč hvalile z napisom WiFi in po možnosti tudi logotipom. Sodobni prenosni računalniki imajo brezžične antene kar vgrajene, namiznim računalnikom in starejšim prenosnikom pa do brezžične komunikacije pomagamo z razširitvenimi karticami.
A če bodo za komunikacijo opremljeni le računalniki, se bodo ti povezovali le med seboj, ne pa na internet. Za to potrebujemo brezžično dostopno točko, te so na voljo v raznih kavarnah, na šolah in knjižnicah, ponekod po Sloveniji jih postavljajo občine, drugje razna društva, doma pa moramo za brezžičnost poskrbeti sami.
Pri nekaterih ponudnikih lahko ob priklopu na internet naročimo naprave, ki bodo naš internetni priključek s pomočjo antene oglaševale tudi brezžično, drugače pa si v najljubši tehnični trgovini pomagamo sami in za približno 50 evrov že kupimo povsem zmogljiv brezžični usmerjevalnik, ki bo z malo tehničnega znanja ali prebiranja navodil za uporabo opravil povsem isto delo in morda ponudil še dodatne funkcionalnosti, kot je priklop tiskalnika, zunanjega trdega diska ali USB-kamere, nekateri usmerjevalniki pa pridejo še z dodatnimi zaščitami za naše omrežje ali programi za prenos vsebin s spleta.
Pojavljati so se začeli tudi tiskalniki z vgrajenimi antenami za brezžično delo, tako jih ni potrebno vključiti niti v usmerjevalnik, kar nam omogoča, da brez nepotrebnega preklapljanja kablov vsi družinski uporabniki tiskamo kar s svojega računalnika.
Skrb za varnost
Čeprav odsotnost povezav po kablih nudi svojevrstno udobje, je treba imeti v mislih pomembno lastnost delovanja brezžičnih omrežij. Kabli so ponavadi napeljani za varno zaklenjenimi vrati naših bivališč, medtem ko signal brezžičnega interneta brez problemov prepotuje tanjše stene ali okna in je tako na voljo tudi izven našega stanovanja.
Kdor ima hišo z vrtom, bo tega vesel, saj bo poleti lahko brskal po spletu kar z vrta, a na tak signal se lahko priključijo tudi naključni mimoidoči ali iznajdljivi sosedje. Ponujati brezplačen dostop do interneta je sicer prijazno, a kaj ko je možen dostop tudi do vseh naših računalnikov.
Zaradi tega je bilo razvitih več vrst zaščite in nekatere so bile tudi kaj hitro zlomljene. Trenutno najbolj aktualna se imenuje WPA2 in če jo vse naprave vašem domu podpirajo, jo le uporabite. Ob vklopu zaščite morate vnesti varnostno geslo in to geslo se potem vpiše na vsaki napravi, ki se poskuša povezati v omrežje. Za večjo varnost geslo sestavite iz več znakov (dolgo je lahko do 63 znakov) in ga zaupate le najbližjim.
Kaj pa sevanje?
Brezžični signali in antene so neizbežno povezane s sevanji, kar med ljudmi povzroča precej skrbi. Tehnično bolj izobraženi hitro ugotovijo še podatek, da WiFi oprema deluje na približno istih frekvencah kot mikrovalovne pečice in pojavijo se še dodatne skrbi.
Vendar je kot pri vsem potrebno uporabiti malo razuma in poznati nekatera dejstva. Frekvenca delovanja WiFi naprav in mikrovalovne pečice je seveda res zelo podobna. A sevalna moč mikrovalovne pečice je nekaj tisočkrat večja, za nameček pa je še usmerjena v središče pečice, za razliko od WiFi naprav, ki svojo moč še razpršijo in posledično močno zmanjšajo.
Obstaja pa drug problem. Med uporabo mikrovalovne pečice lahko opazite motnje v delovanju brezžičnega signala, to pa pomeni, da je pokvarjena sevalna zaščita mikrovalovne pečice in ne WiFi oprema, zaradi česar je bolje zamenjati »mikrovalovko«. V kolikor pa vas sevanje še vedno skrbi, postavite brezžično dostopno točko na podstrešje ali v predsobo, pri tem vas naj samo opozorim, da signal ne more preko debelejših ali armiranih sten in gostih krošenj ali grmov (kakor kažejo moje izkušnje).
Ob vse večji prisotnosti elektronskih naprav doma in večanju števila internetnih priključkov v slovenskih domovih skorajda ni več gospodinjstva, ki se ne bi srečalo z oznako WiFi ali besedno zvezo brezžični internet. 
