Pred nami je velika noč, poleg božiča eden najpomembnejših praznikov Katoliške cerkve. V tem času cerkveni kristjani praznujejo in se veselijo Jezusovega vstajenja, mnogi z velikonočno šunko ali drugimi izdelki iz mesa. Te proizvode je blagoslovila Katoliška cerkev. Velikonočna šunka, ki jo je blagoslovila cerkev, ni zrastla na drevesu. Tudi ni nastala sama iz sebe ali iz nič. Včasih je bila ta šunka žival. Včasih je bila ta šunka živo bitje, bitje z občutki in čustvi.
Kje so korenine morjenja živali?
Po nauku Katoliške cerkve je zakonito uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Zakonito je, da živali pomagajo človeku pri razvedrilu. Če obstajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, še piše v katekizmu te cerkve. Katoliška cerkev podpira tudi lov na živali, kot tudi poskuse na živalih.
Korenine morjenja živali za prehrano so torej v cerkvenem nauku, ki sloni na Bibliji. Ta nauk velja že več stoletij oz. tisočletij in ima za živali pogubne in smrtonosne posledice. Iz dejstva, da se sme ubijati živali za prehrano, je v zadnjem času nastala masovna živinoreja, pri kateri vsako leto po svetu za človeško prehrano ubijejo več deset milijard živali. V Sloveniji so v zadnjih desetih letih zaklali kakšnih 200 milijonov živih bitij. V vsej cerkveni zgodovini pa je bilo pomorjenih več sto milijard živali in glavna podlaga za to morjenje je bila oz. je že omenjena živalim sovražna cerkvena ideologija.
Jezus iz Nazareta je bil vegetarijanec in se je na vsakem koraku boril za dobrobit živali, kar izhaja tudi iz biblije, še bolj pa iz zgodovinsko priznanih prvih kristjanskih nebiblijskih spisov.
V Bibliji sicer piše, da je Jezus jedel jagnje, kar za nekatere pomeni, da ni bil vegetarijanec, vendar pa mnogim ni znano, da obstajajo prvokristjanski spisi, ki pojasnjujejo, kaj se je v resnici dogajalo z Jezusom. Po vseh znanih znanstvenih in duhovnih analizah o življenju Jezusa iz Nazareta ni dvomov, da so bili On in Njegovi neposredni nasledniki, to je prvi kristjani, vegetarijanci. Zapisano je, da so farizeji in pismouki kot neposredni razlog za Jezusovo križanje razglasili prav to, da ni pustil zaklati jagnjeta. Citat; »... Zdaj je šel Juda Iškarijot v hišo Kajfe in mu rekel: Glej, pashalno večerjo je obhajal za vrati z opresniki namesto jagnjetom. Jaz pa sem kupil jagnje; toda prepovedal ga je ubiti. Glej, priča je mož, od katerega sem ga kupil.»... In Kajfa je raztrgal svoja oblačila in rekel: »Resnično, to ni pasha po Mojzesovem zakonu. Zagrešil je dejanje, ki zasluži smrtno kazen, zakaj to je težka kršitev zakona. Čemu potrebujemo še dodatne priče? ...« (Jezusov evangelij. Kaj je bilo pred 2000 leti? Rottweil 1986)
Ve se, da Jezus ni zapovedal zaklati jagnjeta za pasho, temveč je bilo to jagnje Njemu in njegovim apostolom ponujeno in da iz vljudnosti ponujene hrane ni odbil. V knjigi To je moja beseda A in Ώ je Kristus pojasnil kaj se je dogajalo pri zadnji večerji: »Niti apostoli niti učenci niso naročili, da naj se zakolje jagnje. Vendar so tako Meni kot apostolom in učencem kot dar ljubezni ponudili kose pripravljenega jagnjeta. Naši bližnji so nas hoteli s tem obdariti, ker bolje niso znali. Blagoslovil sem dar in pričel jesti meso. Moji apostoli in učenci so storili enako kot Jaz. Takoj nato so Mi postavili vprašanje v tem smislu: Mi naj bi vendar prenehali uživati meso. Tako si nam zapovedal.
Zdaj si sam zaužil meso. Moje sem poučil: Človek naj namerno ne ubije nobene živali in tudi ne uživa mesa živali, zaklane za pripravo jedi. Toda če so ljudje, ki so še nevedni, pripravili meso kot hrano in z njo obdarili gosta in mu jo ponudili na gostiji, potem gost naj ne bi odklonil daru. Kajti razlika je, če človek to je iz poželjivosti po mesu ali pa v zahvalo gostitelju za njegov trud. Vendar naj bi vedni človek, če ima možnost in če dopuščajo zunanje okoliščine in čas, dal gostitelju splošna navodila, vendar naj ga ne poskuša poučiti o nečem boljšem. Ko bo prišel čas, bo tudi gostitelj razumel ta splošna navodila.«
Milena Savnik iz Ljubljane
