| 
 | |||||||
 Trinajsto leto zapored se je uspešno  zaključila akcija Moj zdravnik, ki jo organizira revija Viva. Z akcijo želimo dati vsakemu posamezniku možnost, da se  zahvali svojemu družinskemu zdravniku/družinski zdravnici, ginekologu/  ginekologinji ali pediatru/pediatrinji ter opozoriti na predanost izbranih zdravnikov  pri njihovem delu in vsakdanjih stikih z bolniki.
Trinajsto leto zapored se je uspešno  zaključila akcija Moj zdravnik, ki jo organizira revija Viva. Z akcijo želimo dati vsakemu posamezniku možnost, da se  zahvali svojemu družinskemu zdravniku/družinski zdravnici, ginekologu/  ginekologinji ali pediatru/pediatrinji ter opozoriti na predanost izbranih zdravnikov  pri njihovem delu in vsakdanjih stikih z bolniki.
Letošnja že trinajsta akcija Moj zdravnik je, tako kot vsako leto, trajala zadnje tri zimske mesece, od 3. januarja do 13. marca. Glasove za izbrane zdravnike so sodelujoči pošiljali preko interneta, z letaki in s kuponi, s klici v posebne oddaje na radijskih postajah in na brezplačno telefonsko številko, pošiljali pa so tudi SMS-sporočila. Glasovalci so izbranim zdravnikom poklonili priznanje za svoje dobro, pogosto naporno, delo in odnos, ki jih imajo do svojih pacientov. Potrdili pa so tudi prizadevanja uredništva Vive, da je dober odnos med zdravnikom in bolnikom eden od pomembnejših gradnikov kakovosti zdravnikovega dela.
Priznanje vsem zdravnikom smo izročili 2. aprila na slavnostni podelitvi na Ljubljanskem gradu v družbi predstavnikov zdravstvene stroke in tistih, ki pomembno prispevajo k visoki ravni in ugledu slovenskega zdravstva. Slavnostni govorec letošnje prireditve je bil minister za zdravje Borut Miklavčič, prireditev je povezovala igralka Maja Martina Merljak, nastopila je pevka Kristina Oberžan, za živahnost pa je poskrbel Magnifico s kitaristi.
 
Moja zdravnica 2009 Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, se je iskreno zahvalila za priznanje: “Priznati moram, da sem res prijetno presenečena in vesela, da so moji bolniki zadovoljni z mano. Naj dodam, da gre pri tem za obojestransko zadovoljstvo. Vedno sem pripravljena pomagati, ljudem skušam prisluhniti, razumeti njihove težave in se o vsem odkrito pogovoriti.”
Glavna in odgovorna urednica revije Vive Vesna Žunič je na podelitvi povedala: “Danes je morda bolj kot kdajkoli jasno, da živimo v času, ki zahteva temeljit premislek o tem, kako želimo živeti in kakšno dediščino želimo zapustiti. Kaže, da se je dosedanji način življenja izčrpal, in da v ospredje prihajajo vrednote, ki so bile doslej ponekod žal zanemarjene. Vrednote, ki postavljajo v središče sočutje, iskrenost, toplino, spoštovanje sočloveka in življenja v vseh njegovih oblikah.” Viva skupaj z ljudsko akcijo Moj zdravnik te vrednote neguje že ves čas izhajanja.
Nad potekom akcije in glasovanjem je tudi tokrat bdela naša strokovna komisija, ki jo sestavljajo prim. Marko Demšar, dr. med., Dean Klančič, dr. med., Ivan Cibic, dr. med. in prof. dr. Pavle Poredoš, dr. med.
In kdo so dobitniki letošnjih priznanj?
    
  Moja zdravnica 2009
  
  Letos je največje število  glasov in tako naziv Moja zdravnica 2009 dobila Alenka Simonič, spec. splošne  medicine 
  
   Novomeščanka Alenka Simonič  se je že kot otrok vedno igrala, da je zdravnica in razlagala, da bo pomagala  bolnim ljudem. Sedaj že 12 let opravlja delo splošne zdravnice. Specializacija  iz splošne medicine jo je pritegnila zato, ker je zdravnik družinske medicine  navadno zdravnik, ki je človeku najbliže in najdostopnejši. Njun odnos je tudi  trajnejši, zato zdravnik bolnika bolje pozna, z njim se večkrat pogovarja in mu  prisluhne. Nemalokrat zadostuje že lepa beseda. V ambulanti novomeškega  zdravstvenega doma skrbi za približno 2.100 bolnikov, za katere pravi, da si je  treba vzeti čas. “Drugače ne gre. Nekateri ga potrebujejo več, drugi manj –  treba se je prilagajati.
Novomeščanka Alenka Simonič  se je že kot otrok vedno igrala, da je zdravnica in razlagala, da bo pomagala  bolnim ljudem. Sedaj že 12 let opravlja delo splošne zdravnice. Specializacija  iz splošne medicine jo je pritegnila zato, ker je zdravnik družinske medicine  navadno zdravnik, ki je človeku najbliže in najdostopnejši. Njun odnos je tudi  trajnejši, zato zdravnik bolnika bolje pozna, z njim se večkrat pogovarja in mu  prisluhne. Nemalokrat zadostuje že lepa beseda. V ambulanti novomeškega  zdravstvenega doma skrbi za približno 2.100 bolnikov, za katere pravi, da si je  treba vzeti čas. “Drugače ne gre. Nekateri ga potrebujejo več, drugi manj –  treba se je prilagajati. 
Pozorno poslušanje bolnikove anamneze je zelo pomembno, saj lahko v številnih primerih prav na osnovi te postaviš diagnozo.” Največ ji pomeni, da svojim bolnikom zna in zmore pomagati, pri tem pa je izredno pomemben tudi dober odnos. “Bolniki mi zaupajo in tudi jaz njim. Nemalokrat izvem od njih tudi kaj koristnega, saj so nekateri zelo informirani.” In ravno zato ker je želela za svoje bolnike poskrbeti kar najbolje, se je odločila za delo v zasebni ambulanti. Skupaj z medicinsko sestro si sama organizira delo, tako da poteka s čim manj zapleti in nepotrebnega čakanja. Od nekdaj jo je zanimala tudi urgentna medicina. Redno je vključena v dežurno službo in službo nujne medicinske pomoči, ki jo organizira prav zdravstveni dom. Z novomeškim zdravstvenim domom, z vsemi kolegi in sodelavci, dobro in korektno sodeluje. Kolikor ji čas dopušča, se ukvarja s športom – rada teče, hodi, smuča in pleše, večkrat pa skoči tudi na morje. Ob podelitvi priznanja je povedala, da je prijetno presenečena in vesela, da so njeni bolniki zadovoljni z njo.
Moj ginekolog 2009 je postal Nenad  Šepić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva 
  
   Nenad  Šepić se je rodil v Kostanjici na Hrvaškem. Že kot otrok si je želel študirati  medicino. Njegova teta je prva opazila njegov dar za zdravniški poklic in ga  prepričala, naj se raje odloči za to pot. Študij medicine je opravil v Zagrebu,  leta 1982 pa se je preselil v Prlekijo. Specializacijo je končal leta 1990 v  Ljubljani, od leta 1997 pa v Ljutomeru dela kot zasebnik koncesionar. V svoji  ambulanti skrbi za pet tisoč pacientk. Meni, da je delo na podeželju še posebno  odgovorno ter da zanj potrebuje ogromno znanja, poguma in dobre presoje. Pravi  tudi, da je moških ginekologov vse manj, da izgubljajo bitko s kolegicami,  zaradi česar morajo v svoje delo vložiti več truda. Posvetiti se komunikaciji s  pacientkami, saj le tako lahko razblinijo predsodke in si pridobijo njihovo  zaupanje. Največ prostega časa preživi s soprogo, ki je tudi zdravnica,  anesteziologinja, zato sta si lahko v veliko podporo. Po vseh teh letih še  vedno dela z ljubeznijo. Če bi še enkrat izbiral, bi znova izbral medicino.
Nenad  Šepić se je rodil v Kostanjici na Hrvaškem. Že kot otrok si je želel študirati  medicino. Njegova teta je prva opazila njegov dar za zdravniški poklic in ga  prepričala, naj se raje odloči za to pot. Študij medicine je opravil v Zagrebu,  leta 1982 pa se je preselil v Prlekijo. Specializacijo je končal leta 1990 v  Ljubljani, od leta 1997 pa v Ljutomeru dela kot zasebnik koncesionar. V svoji  ambulanti skrbi za pet tisoč pacientk. Meni, da je delo na podeželju še posebno  odgovorno ter da zanj potrebuje ogromno znanja, poguma in dobre presoje. Pravi  tudi, da je moških ginekologov vse manj, da izgubljajo bitko s kolegicami,  zaradi česar morajo v svoje delo vložiti več truda. Posvetiti se komunikaciji s  pacientkami, saj le tako lahko razblinijo predsodke in si pridobijo njihovo  zaupanje. Največ prostega časa preživi s soprogo, ki je tudi zdravnica,  anesteziologinja, zato sta si lahko v veliko podporo. Po vseh teh letih še  vedno dela z ljubeznijo. Če bi še enkrat izbiral, bi znova izbral medicino. 
  
  Sicer  pa dobro skrbi za svoje zdravje, saj rad igra nogomet, redno hodi v fitnes in  se zdravo prehranjuje. Ob podelitvi priznanja je povedal: "Priznanje je  zame potrdilo, znamenje zaupanja in izziv za delo v prihodnje. Doživljam ga kot  priznanje vsej ekipi, zato bi se svojima medicinskima sestrama Zdenki Štrakl in  Nadi Prelog rad zahvalil za dolgoletno sodelovanje."
Moj pediater 2009 je postal Dušan  Kolarič, dr. med., spec. pediatrije
  
   Dušan  Kolarič, rojen na Ptuju, si je že v otroških letih želel postati zdravnik, med študijem  pa je opazil, da mu je še posebno blizu pediatrija. Osemindvajset let in pol je  delal na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, kjer je bil tudi predstojnik  oddelka, nato pa je sprejel nov izziv. Zdaj že štirinajst let dela v  Zdravstvenem domu Ormož. Delo ga zelo veseli, njegov največji čar pa vidi v  tem, da po tem, ko novorojenček prvič pride v njegovo ordinacijo, postopoma  gradita odnos. Pravi, da je težje kot z otrokom doseči pristen stik s starši.  Pomembno je, da skupaj s starši odkrije rešitev za otrokovo bolezen.
Dušan  Kolarič, rojen na Ptuju, si je že v otroških letih želel postati zdravnik, med študijem  pa je opazil, da mu je še posebno blizu pediatrija. Osemindvajset let in pol je  delal na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, kjer je bil tudi predstojnik  oddelka, nato pa je sprejel nov izziv. Zdaj že štirinajst let dela v  Zdravstvenem domu Ormož. Delo ga zelo veseli, njegov največji čar pa vidi v  tem, da po tem, ko novorojenček prvič pride v njegovo ordinacijo, postopoma  gradita odnos. Pravi, da je težje kot z otrokom doseči pristen stik s starši.  Pomembno je, da skupaj s starši odkrije rešitev za otrokovo bolezen. 
Pri  njegovem delu pa sta najpomembnejša diagnostika in sodelovanje z drugim  zdravniškim osebjem. "Zlepa ne napišem terapije, dokler nisem povsem  prepričan v njeno ustreznost. Od tega načina dela, ki je zelo vezan na službe, ki  delujejo zunaj zdravstvenega doma, ne odstopam. Srečo imam, da sem bil  predstojnik oddelka, zato sem v dobrih stikih s subspecialistično dejavnostjo  po Sloveniji, tako da mi za svoje paciente ni težko urediti dodatnih preiskav.  Menim, da bi delo povsod moralo potekati tako." Pacientov ima veliko,  1.800, kar je za pediatra na primarni ravni preveč. Sicer pa pravi, da je to  priznanje v resnici priznanje celotni ekipi. Razveselilo je tako njega kot  njegovi medicinski sestri. 
  
  Kadar  potrebuje počitek, se najraje odpravi v gore. Dopust vsako leto preživi na  Gorenjskem, kjer se najlažje sprosti in pozabi na skrbi, če je le možno, pa  odpotuje tudi v tuje kraje. 
Moja družinska zdravnica 2009 pa je postala Ana  Slapšak Gorinšek, spec. splošne medicine
  
   Svoje  delo opravlja že 31 let. V zasebni ordinaciji v Sevnici, ki jo vodi dvanajst  let, skrbi za 2.200 pacientov, o katerih pravi, da se starajo skupaj z njo. To  obenem pomeni, da je tudi njeno delo vse zahtevnejše, saj pacienti potrebujejo  čedalje več pomoči, zahtevnejši pa so tudi pacienti, saj od zdravnikov  pričakujejo več kot nekoč. "Sicer pa znatno bolje skrbijo za zdravje, tudi  z našo pomočjo. Želimo si, da bi se zavedali, da je najpomembnejša skrb zase,  šele potem za druge." Pravi tudi, da se odnos med bolnikom in osebnim  zdravnikom gradi leta in leta. Najprej si je treba pridobiti zaupanje, potem pa  to zaupanje ohranjati z delom. Prizadeva si, da bi bil njen odnos do pacienta  prijazen, prijeten in spoštljiv, to pa je obojestransko delo.
Svoje  delo opravlja že 31 let. V zasebni ordinaciji v Sevnici, ki jo vodi dvanajst  let, skrbi za 2.200 pacientov, o katerih pravi, da se starajo skupaj z njo. To  obenem pomeni, da je tudi njeno delo vse zahtevnejše, saj pacienti potrebujejo  čedalje več pomoči, zahtevnejši pa so tudi pacienti, saj od zdravnikov  pričakujejo več kot nekoč. "Sicer pa znatno bolje skrbijo za zdravje, tudi  z našo pomočjo. Želimo si, da bi se zavedali, da je najpomembnejša skrb zase,  šele potem za druge." Pravi tudi, da se odnos med bolnikom in osebnim  zdravnikom gradi leta in leta. Najprej si je treba pridobiti zaupanje, potem pa  to zaupanje ohranjati z delom. Prizadeva si, da bi bil njen odnos do pacienta  prijazen, prijeten in spoštljiv, to pa je obojestransko delo. 
  
  In  to, da je pacient zadovoljen, je zasluga celotne ekipe. "Pacienti niso  glasovali le zame, pač pa za mojo ambulanto, v kateri dela tudi moj tehnik,  Marjan Slabšak, ki je izredno dober sodelavec in organizator dela, z dobrim  občutkom za ljudi. Vse to prispeva k tekočemu delu, ki je v zadovoljstvo  vseh." Dodaten izziv ji pomeni mentorstvo študentom medicine in  specializantom družinske medicine, vključuje pa se tudi v nujno medicinsko  pomoč in dežurno službo v zdravstvenem domu. 
  
  Po  napornem delovniku se najraje sprošča na domačem vrtu. Rada se ukvarja s  športom, prebere dobro knjigo ali se odpravi na potovanje. Brez podpore družine  in še posebej moža, ki ji ves čas njene poklicne poti stoji ob strani in ji  pomaga, še posebej v času zasebništva, se ne bi mogla toliko posvetiti svojemu  delu, kot to počne sedaj. "Mislim, da sodim med tistih deset odstotkov  srečnih ljudi, ki radi delajo to, kar delajo. Z užitkom opravljam svoje delo in  še vedno mi je izziv." Želi si le več kolegialnosti, vzajemne pomoči ter  prijaznosti in spoštljivega odnosa med kolegi. 
Avtorja fotografij
  Marko  Vanovšek (Nenad Šepić, Dušan Kolarič)
  Diana  Anđelić (Ana Slapšak Gorinšek, Alenka Simonič)
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj: 
      www.pozitivke.net
        http://www.pozitivke.net/article.php/20090403120508960
| Domov |  | Powered By GeekLog |