Tretje največje področje deževnega gozda na svetu, gozdovi Bornea in Sumatre, so zaradi človekovih aktivnosti v veliki nevarnosti pred požari, ki jih lahko sprožijo že visoke temperature.
Raziskovalci, ki so proučevali zgodovino gozdnih požarov na v Indoneziji, so ugotovili, da so se gozdovi Bornea od 70. let prejšnjega stoletja iz precej odpornih gozdov preobrazili v izjemno dovzetne za požare, za kar strokovnjaki v prvi vrsti krivijo visoko stopnjo defosterizacije in rast prebivalstva.
Ljudje za pridobivanje življenjskega prostora in kmetijskih površin čistijo velikanske gozdne površine in s tem uničujejo gozdni ekosistem, zaradi česar prihaja do vse več sušnih obdobij.
Suše, do katerih običajno pride v času El Nińa, so od leta 1960 že povzročile šest velikih požarov. Do leta 1980 je gorelo na Sumatri, kjer je bila stopnja izsekavanja deževnega gozda višja kot na otoku Borneo. Ko pa so se ljudje po tem letu osredotočili tudi na Borneo, so se tudi tam pojavili prvi požari. Najhujši v letih 1997 in 1998 -- na precejšnem delu otoka so namreč povzročili pravo opustošenje.
Strokovnjaki opozarjajo indonezijsko vlado na prežečo nevarnost, ki se je z ukinitvijo dveletnega oratorija o pretvarjanju šotnih površin v plantaže še povečala.
Tretje največje področje deževnega gozda na svetu, gozdovi Bornea in Sumatre, so zaradi človekovih aktivnosti v veliki nevarnosti pred požari, ki jih lahko sprožijo že visoke temperature.
