Polarni območji se segrevata hitreje, kot smo mislili do zdaj, hude klimatske spremembe pa so vse bolj verjetne, ugotavljajo znanstveniki. V okviru programa Organizacije združenih narodov, imenovanega Mednarodno polarno leto, je od marca 2007 potekala obsežna raziskava dogajanja na Arktiki in Antarktiki, v kateri je sodelovalo okoli 10.000 strokovnjakov in 63 držav, zahtevala pa je 1,5 milijarde dolarjev.
"Sneg in led na obeh polarnih območjih počasi izginjata, kar že občutijo ljudje ter živalske in rastlinske vrste na Arktiki," pojasnjujejo raziskovalci v povzetku poročila. Posledia vse manjše mase ledu na Grenlandiji in Arktiki je dvigovanje morske gladine.
Tudi na Antarktiki je segrevanje hitrejše, ko so domnevali. Zlasti je kritično območje zahodne Antarktike, ki so ga do zdaj imeli za relativno stabilnega, v prihodnje pa bi lahko povzročilo dramatične spremembe podnebja v Argentini in Čilu.
Svet bo kmalu drugačen
Zagotovo pa tovrstne spremembe čakajo tudi preostali svet, čeprav je nemogoče natanko napovedati, kje in v kolikšni meri jih je najprej mogoče pričakovati, še opozarjajo znanstveniki. Vsekakor pa lahko tudi le majhen dvig morske gladine ogrozi prebivalstvo nizko ležečih obalnih območij. Poleg tega se je izkazalo, da večni led Arktike vsebuje velike količine ogljika, ki se bo ob nadaljnjem segrevanju sprostil in tako prispeval k učinkom tople grede.
Polarni območji se segrevata hitreje, kot smo mislili do zdaj, hude klimatske spremembe pa so vse bolj verjetne, ugotavljajo znanstveniki. V okviru programa Organizacije združenih narodov, imenovanega Mednarodno polarno leto, je od marca 2007 potekala obsežna raziskava dogajanja na Arktiki in Antarktiki, v kateri je sodelovalo okoli 10.000 strokovnjakov in 63 držav, zahtevala pa je 1,5 milijarde dolarjev.
