Ali je res treba med nosečnostjo opustiti veganstvo?
torek, 17. februar 2009 @ 22:31 CET
Uporabnik: Sonce
Veliko žensk opusti veganstvo v nosečnosti, saj popustijo pritiskom zdravnika in staršev. Je to res edina pot?
Povečanje teže Nosečnice, ki se prehranjujejo vegansko, imajo lahko težave s pridobivanjem na teži. Priporočljiva pridobitev teže se giblje običajno med 11 in 16 kg, za zelo mlade (najstnice) ali suhe mamice celo 14 do 20 kg. Če se teža dviguje prepočasi, jejte živila z več maščobami in manj vlakninami.
Beljakovine Neka študija je pokazala, da ne-noseče veganke zaužijejo skoraj toliko beljakovin, kot bi jih potrebovale v nosečnosti. Če torej uživate sojine izdelke, stročnice, polnovredne žitarice in vaša teža normalno enakomerno narašča, ni razloga za skrb.
Kalcij in vitamin D Uravnotežena veganska prehrana zagotavlja dovolj kalcija, vendar je v nosečnosti temu treba posvetiti več pozornosti. Odličen rastlinski vir kalcija so morske alge; kalcij, pridobljen iz teh je lahko dodan sojinemu mleku. Če preživite dovolj časa na soncu, dobite dovolj vitamina D, če pa je to vprašljivo, se posvetujte z zdravnikom glede dodatkov tega vitamina.
Železo Tudi veganskim bodočim mamicam pogosto primanjkuje železa, zato jemljejo dodatke. Običajno morajo za povsem rastlinski dodatek železa doplačati. Izbirajte hrano, ki je naravno bogata z železom, predvsem listnato zeleno zelenjavo, borovnice, suhe marelice...
Vitamin B12 Dodatek tega vitamina se priporoča vsem veganom, nosečnicam pa še posebej.
Folna kislina Veganski način prehrane je že sam bogat s folno kislino, a dodatki te ne škodijo.
DHA, omega-3 maščobne kisline Gre za tip maščobe, ki je ponavadi prisoten v mastnih ribah. Rastlinski viri tega so v lanenih semenih, lanenem olju, orehih, soji.
Jod Ob uporabi jodirane soli pri kuhi naj bi ga povprečna nosečnica dobila dovolj.
Zaključujemo z besedami mlade in zadovoljne veganske mamice: „Vedno jem, kar mi paše in sem zelo tečna, če tega ne dobim!“
Veliko žensk opusti veganstvo v nosečnosti, saj popustijo pritiskom zdravnika in staršev. Je to res edina pot?
