V medijih je bilo po novem letu zaslediti novico, da „italijanski zakoni poslej ne bodo samodejno sprejeti za vatikanskim obzidjem, ampak jih bodo najprej proučili, potem pa odločili, kateri italijanski zakon sprejmejo, katerega pa zavračajo (Tone Hočevar, članek Italijanski zakoni za Vatikan ne veljajo več, Delo, 3.1.2009). V Vatikanu naj bi se za takšen ukrep odločili, ker mnogo italijanskih zakonov ni skladnih s cerkvenim naukom.
Že dolgo je znano je, da katoliška cerkev ne spoštuje tistih zakonov, ki ji ne ustrezajo. Tako je v svoj katekizem zapisala celo to, da so državljani po svoji vesti dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija. Po nauku cerkve morajo torej državljani neke države zavrniti vse dele ustave, ki so v nasprotju s cerkvenimi evangeliji.
In ker je teh nasprotij v modernih ustavah mnogo, so katoliki dolžni zavrniti kar velike dele ustave, seveda pa tudi drugih delov pravnega reda neke države, ki nasprotujejo katoliškim evangelijem. Evangeliji morajo torej imeti pri katolikih prednost pred ustavo, če pride do nasprotja.
Da je katolik dolžan zavrniti npr. ustavo, če ta nasprotuje naukom evangelija, velja seveda tudi v Sloveniji. Ker slovenska ustava priznava tudi dojenčkom in starejšim otrokom versko svobodo, kar pomeni, da takšnega otroka ni mogoče krstiti in s tem napraviti za člana katoliške cerkve brez njegovega soglasja, mora slovenski katolik zavrniti ta del ustave, saj je to v nasprotju s cerkvenim naukom, ki zahteva krst otrok takoj po rojstvu. Če otroka ne krsti čimprej po rojstvu, tvega večni pekel. Prav tako mora slovenski katolik zavrniti tudi 17. člen ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni. To je namreč v nasprotju z biblijo, ki pozna smrtno kazen za mnoge moralne prestopke. Nekaj primerov: „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15); „Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.“ (3 Mz 20,13); Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite!“ (3 Mz 20,15) in podobno. Takšnih smrtnih kazni je v bibliji še mnogo. Zmotno bi bilo misliti, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Gre za nauk, ki je veljaven tudi danes in ga mora vsak cerkveni član izpolnjevati, saj že v sami bibliji piše: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1). To potrjuje tudi najnovejši Katekizem katoliške cerkve, ki vsebuje naslednji zapis: "Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti)." (123).
Očitno je, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s slovensko ustavo. To pa je tudi v sozvočju z izjavo predsednika vatikanskega sodišča, da so že dosedaj imeli sito za italijanske zakone, česar pa niso posebej razglašali, kot to izhaja iz uvodoma navedenega članka. Če ima cerkev sito za italijanske zakone, kakšno sito ima šele za slovenske, saj je Slovenija v očeh papeža bistveno manj pomembna kot Italija.
Zakaj država oz. politika dopušča tako hude kršitve slovenskega pravnega reda, storjenega s strani tuje države? Ali je cerkev močnejša od Slovenije?
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
Zanj Janja Škrjanc, predsednica in
Vlado Began, pooblaščenec društva
V medijih je bilo po novem letu zaslediti novico, da „italijanski zakoni poslej ne bodo samodejno sprejeti za vatikanskim obzidjem, ampak jih bodo najprej proučili, potem pa odločili, kateri italijanski zakon sprejmejo, katerega pa zavračajo (Tone Hočevar, članek Italijanski zakoni za Vatikan ne veljajo več, Delo, 3.1.2009). V Vatikanu naj bi se za takšen ukrep odločili, ker mnogo italijanskih zakonov ni skladnih s cerkvenim naukom. 
