Vzroki za drzne in tvegane adrenalinske dejavnosti, kot so skok z elastiko, skok s padalom ali hoja po vrvi visoko nad mestnimi ulicami, so po ugotovitvah ameriških znanstvenikov biološki.
Vzroki tičijo v živčnem prenašalcu dopaminu, ki skrbi za občutke zadovoljstva in užitka, s čimer nas spodbudi k opravljanju določenih dejavnosti, kot sta uživanje hrane in seks. Isti mehanizem je odgovoren tudi za hrepenenje, povezano s kemično zasvojenostjo in občutkom srečne omamljenosti, ki ga doživimo po drznem dejanju.
Prejšnje raziskave na podganah so pokazale, da imajo tiste živali, ki v novem okolju bolj raziskujejo in več tvegajo, tudi manj sprejemnikov, ki uravnavajo stopnjo dopamina in sporočajo možganskim celicam, naj ga, ko ga je dovolj, prenehajo proizvajati.
Naval dopamina
Zdaj so opravili raziskave še na ljudeh in ugotovili, da imajo tisti, ki so nagnjeni k tveganim, vznemirljivim dejavnostim, manj sprejemnikov, ki uravnavajo stopnjo dopamina. To pomeni, da je pri njih zasičenost s to kemikalijo večja, s tem pa je povečana tudi njihova potreba po tveganju. Ob vsaki novi vznemirljivi izkušnji tako doživijo naval dopamina, in ker se ob tem počutijo dobro, iščejo vedno nove izzive.
Vzroki za drzne in tvegane adrenalinske dejavnosti, kot so skok z elastiko, skok s padalom ali hoja po vrvi visoko nad mestnimi ulicami, so po ugotovitvah ameriških znanstvenikov biološki. 
