Otok Macquarie, ki se nahaja na pol poti med Avstralijo in Antarktiko, je najbolj poznan primer ekosistema, ki so ga ljudje zrušili, stanje poskušali popraviti, a ga s tem seveda le še dodatno poslabšali. Ko so ljudje prvič naselili otok Macquarie, so s seboj pripeljali podgane in miši.
Da bi se znebili nadležnih glodalcev, ki so se hitro množili in uničevali hrano, so naselili mačke. Da bi imeli naseljenci kaj jesti, so na otok naselili še zajce. Zajci so bili za mačke lažji plen od podgan in miši, pa so zato namesto glodalcev lovile zajce. Populacija mačk se je tako zelo namnožila, da zajcev ni bilo več dovolj in so začele loviti še tamkajšnje ptice.
Dve redki vrsti so mačke pobile do zadnjega primerka, da sta izumrli. Zajcev se je čez čas lotila nevarna bolezen miksomatoza in v desetih letih je njihova populacija padla na 20 tisoč. Takrat se je začela počasi popravljati vegetacija, ki so jo pred tem zajci skoraj uničili, vendar mačke niso imele več dvolj hrane, pa so se spet lotile še preostalih redkih vrst ptic.
Zato so se borci za ohranitev ptic lotili odstranitve mačk in leta 2000 ubili zadnjo. Za tem so se seveda se začeli množiti zajci in znova močno ogrožali vegetacijo. In kaj zdaj? V skladu z 11 milijonov funtov (12 milijona evrov) vrednim načrtom naj bi iztrebili vseh 130 tisoč zajcev, 36 tisoč podgan in 103 tisoč miši. Potem naj bi se otok počasi vrnil v stanje, v kakršnem je bil, preden je prišel človek ... seveda brez živalskih in rastlinskih vrst, ki so v vmesnem času izumrle ...
Otok Macquarie, ki se nahaja na pol poti med Avstralijo in Antarktiko, je najbolj poznan primer ekosistema, ki so ga ljudje zrušili, stanje poskušali popraviti, a ga s tem seveda le še dodatno poslabšali. Ko so ljudje prvič naselili otok Macquarie, so s seboj pripeljali podgane in miši. 
