Parfumi so eno najbolj ironičnih daril – popolne majhne stekleničke s popolnimi imeni, polne prijetnih dišav. Vendar ali ste vedeli, da je kar 95 odstotkov dišav v parfumih izdelanih iz nafte in da so nekatere resno strupene?
To leto namesto izpuščajev in astme podarite parfume, ki nudijo zgolj popoln užitek vonjav. Človek bi pomislil, da je parfum, ki diši po vrtnicah, izdelan iz le-teh. Seveda nekateri so, a ti so prej izjema kot pravilo. Sodobni parfumi so narejeni iz umetno izdelanih dišav, ki večinoma prihajajo iz nafte.
Prve umetne vonjave so ustvarili konec 19. stoletja iz katrana. Ne le, da je nov način izdelovanja dišav parfumerijam omogočil več izbire, parfum se je tudi pocenil in postal dostopnejši. Pred tem so namreč uporabljali izjemno drage sestavine, kot so ambra, mošus in redke rastline, sedaj pa so njihove vonjave zmešali v laboratoriju.
A če damo laboratorijske čudeže na stran, opazimo nekoliko resnejše podatke o čarovnijah iz epruvete. Že leta 1991 izvedena raziskava, ki jo je financirala EPA (Environmental Protection Agency), je namreč pokazala, da v dišavah pogosto uporabljajo potencialno nevarne kemikalije, kot so aceton, benzaldehid, benzilacetat, benzilalkohol, etanol, etilacetat in metilenklorid.
Omenjene kemikalije lahko ob inhalaciji namreč povzročijo motnje v centralnem živčnem sistemu, omedlevico, slabost, nerazločen govor, zaspanost, razdražena usta, grlo, oči, kožo, poškodbe ledvic, glavobole, odpoved dihal, ataksijo in druge bolezenske težave.
Še ena raziskava je v dišavah odkrila še dve skupini nevarnih in potencialno nevarnih kemikalij - ftalate in sintetični mošus. Ker mnogi parfume nanašajo neposredno na kožo in to počnejo pogosto v relativno velikih količinah, so tem kemikalijam izpostavljeni v veliki meri.
Na žalost parfumi ne nosijo še kako pomembnih deklaracij, ki bi do potankosti razkrivale, kaj se pravzaprav nahaja v naši čudoviti steklenički, saj vonj oziroma 'fragrance' ostaja skrivnost kozmetičnih hiš. Kljub temu FDA (Food and Drug Administration), ki je odgovorna za tovrstno regulacijo na ameriškem tržišču, priznava, da so parfumi odgovorni za kar 30 odstotkov vseh alergičnih reakcij. Mnogi opozarjajo tudi, da so parfumi izjemno nevarni za vse, ki imajo astmo.
Seveda pa ne smemo biti povsem črnogledi. Če za spremembo namesto v najbližjo drogerijo zavijemo v trgovine z naravno kozmetiko ali na splet, bomo namreč odkrili čudoviti svet naravnih dišav, izdelanih iz rastlin in njihovih eteričnih olj.
Osnovne sestavine:
2 žlici naribanega voska
2 žlici mandljevega olja
1-2 žlički eteričnih olj po izbiri
Čebelji vosek stopimo nad vrelo vodo, dodamo mandljevo olje in zmešamo. Mešanica naj se nekoliko ohladi, preden dodamo eterična olja. S parfumom napolnimo majhne kozarčke, v katerih se bo ta strdil in nastal bo čudovit trd parfum.
Sestavine za mešanico 'Trije kralji':
1 žlička olja bosvelije
1 žličke olja mire
1 žličke olja sandalovine
Parfumi so eno najbolj ironičnih daril – popolne majhne stekleničke s popolnimi imeni, polne prijetnih dišav. Vendar ali ste vedeli, da je kar 95 odstotkov dišav v parfumih izdelanih iz nafte in da so nekatere resno strupene? 
