Mladi o človekovih pravicah in medkulturnem dialogu
četrtek, 11. december 2008 @ 23:19 CET
Uporabnik: Sonce
Strpnost med mladimi – mnogokrat le naučena Zavod Movit – EURO<26 je ob obeleževanju dneva človekovih pravic izdal brošuro o rezultatih kvalitativnih raziskav med mladimi, s posebnim poudarkom na raziskavah o dojemanju človekovih pravic in medkulturnega dialoga med mladimi, s strokovnim komentarjem doc.dr. Metke Kuhar (FDV, sodelavka Centra za socialno psihologijo).
Raziskavi sta bili kot del mednarodnega projekta EYCAdemy opravljeni v zadnjih dveh letih z namenom, da bi dobili vpogled v osebno zaznavanje raznolikosti v družbi na lokalni ravni pri mladih ljudeh, o učinkih raznolikosti, opaženih na osebni ravni in za lokalno skupnost, o ozaveščenosti in odnosu do dejanskega uresničevanja človekovih pravic na lokalni ravni ter ali mladi vedo kaj je medkulturni dialog, kakšni so njegovi cilji in kakšen je odnos mladih do medkulturnosti.
Rezultati omenjenih kvalitativnih raziskav dopolnjujejo in z besedo mladih podkrepijo rezultate obsežnejših raziskav dijaške in študentske mladine v Sloveniji izpred desetletja. Hkrati pa izgleda, da se nič ni spremenilo. Mladi še vedno živijo in izražajo stare stereotipe!
Osnovni ugotovitvi omenjenih raziskav sta, da je strpnost med mladimi najpogosteje le naučena in da poznajo pojem medkulturnosti, pomena pa ne.
Nekaj ugotovitev iz raziskave o dojemanju raznolikosti in človekovih pravic ter medkulturnega dialoga:
• Stopnja tolerance pri mladih v Sloveniji variira – najbolj je opazen vpliv okolja: kje mladi živijo in v kakšnem družbenem okolju odraščajo.
• Izjemno negativen odnos do opitih ljudi in do narkomanov.
• Mlajši mladi opažajo predvsem razlike v zunanjem izgledu, starejši pa predvsem v obnašanju in
razmišljanju.
• Razlike večinoma sprejemajo, vendar najpogosteje samo pogojno, z "ampak", "dokler", ipd.
• Mlajši z nižjo izobrazbo velikokrat podajajo družbeno sprejemljive odgovore in si ne upajo izstopati s svojim mnenji, medtem ko se na drugačnost v okolici odzivajo impulzivno in nestrpno.
• Mladi ne poznajo organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko človekovih pravic, drugačnosti in tolerantnosti, kar kaže na izjemno slabo informiranost mladih.
Opazen je tudi velik vpliv medijev in staršev. Slednji jim sugerirajo pravilne reakcije ob stikih z drugimi kulturami in predstavljajo vir prepovedi ter omejitev
Starejši in bolj izobraženi mladi medije ne le spremljajo, ampak tudi kritično presojajo
Mladi z višjo izobrazbo menijo, da lastne izkušnje omogočajo boljše razumevanje določene kulture, tudi lastne, in učinkovitejše presojanje informacij, ki jih o določeni kulturi posredujejo mediji, starši in/ali okolica.
Pri starejših z nižjo izobrazbo je izrazito nezanimanje za tematiko medkulturnega dialoga; v povezavi s tem je prisotno tudi nezaupanje v državne institucije in institucije Evropske unije.
Mladi z izkušnjami v mednarodnih organiziranih izmenjavah verjamejo, da neposreden stik s
tujo kulturo, tudi pri starših, razblini še tako močne strahove in stereotipe.
Nekaj zanimivih izjav mladih, ki so sodelovali v raziskavah:
»Saj imamo zakone proti diskriminaciji.«
"Ne bi bilo prav, da bi se pričeli še tuji državljani priseljevat sem, da se zdaj tu neke kolonije naredijo – oni imajo svoje tam. Tukaj je, kakor je. Tudi mi ne bomo šli tja.«
»Razlike bi morale ostati, samo stereotipi v družbi bi se morali zmanjšati.«
in pa:
"Ko gremo ven smo ful navdušeni nad drugimi kulturami, če pa te druge kulture pridejo k nam, pa jih ne sprejmemo tako dobro."
»Jaz sem s potovanji veliko pridobil, pa ne samo s potovanji, tudi ko bereš časopise se kaj naučiš."
»To si politiki izmišljujejo izraze, da se delajo, da nekaj delajo. Da se odvrne pozornost
od tega, kar se dejansko dogaja, ker dogaja se marsikaj. Ne vem točno, kaj hočejo."
Kvalitativne raziskave s fokusnimi skupinami predstavljajo moč besed in podob in ne moč številk, zrcalijo populacijo, odkrivajo vzorce obnašanja in trende. Izvedene so kot naravna oblika diskusije, ki želi zaobseči predmet raziskave razumljivo in doumljivo. Poleg tega so tovrstne raziskave izvedene praviloma v mnogo krajšem času kot ostale.
Najboljše rezultate seveda dobimo, če primerjamo in dopolnjujemo izsledke kvalitativnih raziskav z izsledki drugih metod raziskovanj. Kljub temu pa dajo dovolj dobro osnovo za poznavanje predmeta raziskovanja in za določanje 'smeri' ukrepanja, če je seveda raziskovanje s tem spodbujeno. In očitno je, da bi pri delu na mladinskem področju potrebovali več takih pobud in raziskovanja.
Raziskave bodo predstavljene v uvodnem delu okrogle mize "Kaj pravijo mladi?", ki bo 18.decembra 2008 v KUD F.Prešerna v Ljubljani, kjer bodo strokovnjaki, predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ter javnih institucij komentirali rezultate, skušali predstaviti širšo sliko in nakazali smeri delovanja.
Projekt raziskovanja mnenj mladih z metodo fokusnih skupin z nazivom EYCAdemy se izvaja v organizaciji EYCA (European Youth Card Association - Evropska organizacija mladinskih kartic), ki predstavlja krovno organizacijo 41 nacionalnih organizacij mladinskih kartic. Zavod Movit – EURO<26 je član EYCA od leta 1999.
Vse raziskovalne teme projekta EYCAdemy so izjemno relevantne za evropske razprave o mladinski politiki. Rezultati vsake izmed njih so na voljo različnim institucijam, ki lahko na ta način pridobijo informacije o tem, kakšen je pogled mladih na različne probleme. Ta perspektiva je izjemno pomembna, saj mladinska politika ne more in ne bi smela biti oblikovana brez vpogleda v mnenje mladih. EYCAdemy je prvi in edini program, ki trenutno v Evropi izvaja tovrstne kvalitativne raziskave.
Zavod Movit – EURO<26 je ob obeleževanju dneva človekovih pravic izdal brošuro o rezultatih kvalitativnih raziskav med mladimi, s posebnim poudarkom na raziskavah o dojemanju človekovih pravic in medkulturnega dialoga med mladimi, s strokovnim komentarjem doc.dr. Metke Kuhar (FDV, sodelavka Centra za socialno psihologijo).
