Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20081125185911975




Kukavica "Kličem - te!"

torek, 25. november 2008 @ 18:59 CET

Uporabnik: Pozitivke

Kukavica "Kličem - te!"
Poučna in vzgojna pravljica za otroke – pa tudi za odrasle

Živahna in poučna pravljica, dana iz svetlobe, ki otrokom pomaga spoznati čudoviti svet živali in jih uči ustvariti pravilen odnos do ljudi, živali in vse narave. Knjiga je opremljena s prikupnimi ilustracijami, ki prikazujejo življenje gozdnih živali.

Z nekaj odlomki iz te knjižice, ki je poučna tako za otroke kot tudi za odrasle, vam želimo prikazati, kako nam lahko pravljica, ki v sebi nosi življenjsko sporočilo, pomaga tudi pri vzgoji otroka.

Ljubi otroci, gotovo veste, da je veliko, veli­ko zgodbic o živalih. Prenekateri otrok reče: „To je vendar samo zgodba, ne pa resnica." In vendar ima vsaka zgodba globok pomen. Kdor dojema na­men te pripovedi, ta ve, kaj mu želi povedati o živ­ljenju številnih ljudi in o njegovem lastnem življe­nju; v njej bo prepoznal resnico.

Ljubi otrok, vsak narod ima svoj jezik. Kdor govori tvoj jezik, tega lahko razumeš, in tudi on tebe. Ljudje drugih narodov govorijo druge jezike, ki jih lahko razumeš le, če se naučiš njihovega je­zika.

Tudi živali imajo svojo govorico. Lahko si misliš, da konj razume konja, lastovka lastovko, mucka mucko. Toda to gre še naprej: konj razume tudi mucko in lastovko in lastovka ne razume le vseh drugih velikih in malih ptic, temveč vse živali. Tako je tudi z rastlinami. Naj bo travica, zelišče, cvetli­ca, grm ali drevo - vsi imajo svojo govorico; iz njih se širi fino nihanje. Vse oblike stvarjenja, otroci stvarstva - živali in rastline - se medsebojno sporazumevajo, kajti narava je veliki Božji vrt in tvori celoto. Kraljestva narave lahko primerjamo tudi z večglasnim orkestrom, v katerem s svojim zvokom skupaj delujejo vse oblike stvarjenja. Celo kamni in minerali se sporazumevajo s signali, ki jih sprejemajo in razumejo vse živalske in rastlinske vrste.

Verjetno si že doživel, kako različna sporočila lahko daje mucka s svojim glasom. Vendar tudi sinica ali kos lahko pripovedujeta cele zgodbe. Tudi glas kukavice ima različne višine tonov. Sedaj veš, da se živali in rastline med seboj sporazumevajo.

Kot si že prebral, je vsa narava velika celota. Tu stoji na primer hrast, ki čisto samoumevno gosti taščico Pipsi. In Pipsi se čisto samoumevno spusti na mogočni hrast. Zakaj? Zato, ker sta hrast in taščica Pipsi eno v večnem Bogu Stvaritelju in  ker oba vesta, da v njiju živi en Duh, ki ju združuje, ki ju ljubi, nosi in  varuje. To je mogočni Duh našega večnega Očeta.

Zdaj boš gotovo vprašal: »Zakaj živali lovijo druge živali, zakaj plenijo druge živali in jih pojedo?« Tvoje vprašanje je upravičeno, ljubi otrok, kajti takšno obnašanje se ne ujema z enostjo, ljubeznijo in svobodo.

Odgovor se glasi: za to je kriv človek. Ker človek ne veruje in ne spoštuje življenja drugih, zato izkorišča njihova življenja in hoče vedno več zase. Živali, ki sodoživljajo, kako ljudje – na primer lovci, nekoč pa tudi Indijanci in  lovci drugih ljudstev – hodijo v gozdove in  na polja ter jih streljajo, lovijo in zaprejo, tepejo, mučijo ali celo ubijejo oziroma koljejo, sčasoma prevzamejo takšen način človekovega obnašanja.

Vse to zlo, ki ga je človek povzročil in ga povzroča živalim in rastlinam - kot je klanje živali, katerih meso nato pripravi in použije, ko živali upo­rablja za poskuse in še veliko veliko več - vse to se je nakopičilo kot negativna, hudobna energija. Dvignilo se je v zrak kot ostudna para in kot megla obdaja celo zemljo. Ta temna nakopičena energija se kot velik meglen čad vleče nad zemljo. Iz teh meglenih oblakov kot kapljice padajo zločini ljudi na živali, ki sčasoma prevzemajo tak način obnaša­nja in počno enako kot ljudje.

Živali lovijo in použijejo druge živali tako, kot jih lovijo in použijejo ljudje. Tega veliki Duh Stvar­nik, nas Oče, ne želi, kajti v naši večni domovini, v Božjem kraljestvu, živijo v miru in prijateljstvu vse živali in rastline ter božja bitja, ki jih tudi ti imenu­ješ angeli. Vsi skupaj so velika enost in tvorijo kra­ljestvo našega večnega Očeta.

Taščica Pipsi se je prestrašila, ko je svojo so­sedo slišala izgovoriti ime „Kuku". Misel na po­četje kukavičje skupnosti je v njej prebudilo spo­mine. Podton v klicu „kuku!kuku!" je živalica spre­jela nezaupljivo. Da, nenavadna višina kukavičjega glasu je hudo vznemirila njeno srce, kajti čutila je, kaj kukavica tudi letos namerava, namreč izleči svoja jajca v gnezda drugih ptic in jih tam pustiti, da se zvalijo.

„Pips! Pips! Pips!" je klicala taščica. To njeno pipsanje, iz katerega sta zvenela skrb in strah, je priklicalo druge ptice in kmalu je bil zbran majhen krog. Priskakljali sta tudi dve veverici, ki jima je bilo ime Lešnikica in Orehka; prihitele so tudi os­tale živali, da bi zvedele, kaj se dogaja. Zbrale so se okoli taščice Pipsi, ki je govorila prestrašeno. Svojim ptičjim bratom in sestram ter prijateljem je rekla: »Bodite pazljivi! Bo­dite budni! Kukavica se spet tako nenavadno oglaša. Nekaj ima za bregom! Razumite me pravilno: cenim kukavička in kukavico. Četudi snovanje družine ni v njunih mislih - smo vendarle strpni. Toda, ljubi prijatelji, zaradi lan­skoletne izkušnje sem postala pozoma. Iz kuka­vičjih tonov, ki sem jih slišala, sklepam, da se spet pripravlja izleči svoja jajca v gnezda drugih. Biti moramo budni, da ne bomo izvalili kakšnega kukavičjega mladička. Sicer bomo morali nepred­stavljivo veliko delati, da mu bomo uspeli priskr­beti hrano.«

Pipsi je zavzdihnila, dala od sebe nekaj majh­nih zaskrbljenih pipskov in zdihljajev in s treso­čim glasom pripovedovala, kaj je bila doživela: „Kukavičji mladiček ves dan odpira svoj veliki kljun in zahteva hrano; je pravi mali nenasitnež. Pravza­prav sva želela vzrediti majhne, ljubke taščice, toda niti ne vem dobro, kako se je zgodilo, da do tega sploh ni prišlo. Mladi kukaviček je jedel in jedel ter rastel in rastel, tako da je kmalu napolnil celo gnezdo. Moj ljubi mož in jaz sva bila že kot trlici suha, tako zelo sva morala delati, da bi zadovoljila tujega mladiča." Pipsi je za hip pomolčala in si obri­sala oči: „Tega za nobeno ceno ne želim še enkrat dožveti," je nadaljevala. „In vam, ljubi ptičji bratje in sestre, tega prav tako ne želim. Le kaj naj nare­dimo, da zavarujemo naša gnezda pred kukavico?"

Žolna Malhemi se je nasmehnila in menila: „Vsako Leto je enako. Verjamete, da lahko prepre­čite to kukavičje početje. Doslej je bila vedno pa­metnejša od nas. Z veliko spretnostjo ji je vendar uspelo pritihotapiti svoja jajca v druga gnezda. Ku­kavica že ve, kako to narediti. Nikoli ne moremo vedeti vnaprej, koga bo tokrat zadelo."

Veverička Lešnikica in veverička Orehka sta poslušali ptičji pogovor, prikimavali druga drugi in menili: „No, teh skrbi pa mi nimamo." Vendar kot ste slišali, ljubi otroci, je velika ži­valska družina velika enost. V dobri družini se za­nimajo za blagor drugih; skrbijo, da jim gre dobro in jim po svojih močeh pomagajo. Tako so ptičje skrbi ganile srci obeh veveričk. Staknili sta glavi in šepetali druga drugi: „Veš kaj? Greva h kukavici Kličem-te. Pogovorili se bova z njo in jo prosili, da sama zvali svoja jajca in jih ne podtika drugim ptičem."

Rečeno, storjeno. Veverički sta odskakljali h kukavici. Videli sta jo že od daleč in pozdravila ju je s svojim klicem „Kuku! Kuku! Kuku!"

Odlomki so iz knjige:
Kukavica »Kličem – te«
Knjigo je izdalo Univerzalno življenje.
Vezava: mehka
obseg: 64 strani (format 11,8 cm x 16 cm)
Cena: 7,00 € (+ poštni stroški)
Knjigo lahko naročite na naslovu:
Univerzalno življenje, Celovška cesta 87, 1000 Ljubljana
Dežurna informacijska pisarna vsak torek od 10.00 do 12.00 ure
Tel./fax 01/568 41 48 – informacije vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 ure
in vsak torek od 10.00 do 12.00 ure
Internet: www.univerzalno-zivljenje.si
Email: info@univerzalno-zivljenje.si


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20081125185911975







Domov
Powered By GeekLog