Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20081116194810584




Novi Bretton Woods?

ponedeljek, 17. november 2008 @ 05:02 CET

Uporabnik: Marjana

Ali vrh G20 v Washingtonu lahko najde rešitev za finančno krizo in gospodarsko recesijo?

Še pred nekaj meseci skoraj nihče ni razmišljal o možnosti, da bi prišlo do finančne krize, razen nekaj redkih posameznikov, ki so – z globljim vpogledom v samo strukturo finančnega sistema – krizo že nekaj let pričakovali in napovedovali.

Kljub poskusom vlad, da bi preprečili najhujše, je danes, nekaj tednov kasneje, finančna kriza izraz, ki smo se ga že navadili v naslovih člankov. Privajamo pa se tudi temu, da se pričenja gospodarska kriza oz. recesija.

Prav te dni so se v Washingtonu srečali voditelji G20 ter se dogovarjali o ukrepih proti sedanji finančni krizi in preprečevanju njene ponovitve. Pred srečanjem je bilo v medijih celo govora o postavljanju zasnov za 'novi Bretton Woods'. Ob tem je mogoče najbolje najprej pogledati, kaj je pravzaprav bil Bretton Woods – in kaj je prinesel.

Bretton Woods (1944)

Proti koncu druge svetovne vojne so številne države, ki so še pomnile gospodarsko krizo iz leta 1931, bile mnenja, da bi se narodi morali posvetovati in se dogovarjati o spremembah na mednarodnem denarnem trgu, ki imajo vpliv na ostale. Prakse, za katere se vsi strinjajo, da so škodljive za dobrobit sveta, bi morale biti prepovedane in druga drugi bi naj pomagale premagati kratkotrajne težave.

Namen konference v Bretton Woods-u leta 1944 je bil vzpostaviti sistem pravil, institucij in postopkov za urejanje mednarodnega monetarnega sistema. Ustanovili so Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) ter Mednarodno banko za obnovo in razvoj (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development), ki je zdaj ena od petih institucij World Bank Group.

Dogovor je zajemal sistem konvertibilnih valut, fiksnih menjalnih tečajev ter proste trgovine. Države članice so bile obvezane vzpostaviti pariteto svojih državnih valut v odnosu do zlata (»peg«) ter vzdrževati menjalne tečaje znotraj odstopanja v višini 1% s posredovanjem na denarnih trgih (s prodajo ali nakupom drugih valut). Hkrati so se ZDA ločeno obvezale vezati dolar na zlato po tečaju 35 ameriških dolarjev za unčo zlata. Po tem tečaju so tuje vlade in centralne banke lahko zamenjale dolarje za zlato.

Ker je bila glavna rezervna valuta ameriški dolar, je to v praksi pomenilo, da so druge države določale tečaje svojih valut v odnosu do dolarja, ter, ko je bila vzpostavljena konvertibilnost, prodajale dolarje, da so ohranjale menjalne tečaje znotraj odstopanja v višini 1%. Tako je dolar prevzel vlogo, ki jo je v mednarodnem denarnem sistemu prej opravljalo zlato – in dodatno pridobil na moči v sistemu svetovnih valut.

Politična osnova brettonwoodskega sistema sta bili koncentracija moči v majhnem številu držav ter prisotnost prevladujoče sile (ZDA), ki je bila pripravljena in zmožna prevzeti vodilno vlogo v svetovnih monetarnih zadevah.

Prekinitev zlatega kritja

V začetku 70. let, ko je vojna z Vietnamom pospeševala inflacijo, so ZDA imele tako proračunski kot trgovinski deficit (slednjega prvič v 20. stoletju). Do ključnega trenutka je prišlo leta 1970, ko se je odstotek kritja v zlatu zmanjšal s 55% na 22%. Neoklasični ekonomisti so mnenja, da je to predstavljalo točko, ko so ljudje izgubili zaupanje v ZDA, da bodo zmanjšale svoj proračun in trgovinski primanjkljaj.

Leta 1971 so ZDA tiskale čedalje več dolarjev in jih pošiljale v tujino za plačilo vojnih stroškov in privatnih investicij. 15. avgusta 1971 je predsednik Nixon enostransko objavil 90-dnevni nadzor nad plačami in cenami, 10% dodatni davek na uvoz, ter, kar je najbolj pomembno, »zaprl zlato okno«, kar je pomenilo, da dolar ni bil več zamenljiv za zlato, razen na odprtem trgu. To odločitev je sprejel brez posvetovanja s člani mednarodnega denarnega sistema, ali celo lastnega ministrstva za zunanje zadeve.

Sistem, katerega zasnova se je začela z dobro namero, se je prevesil v razlog za današnjo nestabilnost finančnega sistema in vpliv, ki ga ima dogajanje v ZDA po vsem svetu. Iz zgoraj navedenih dejstev se lahko naučimo marsikatero lekcijo za prihodnost.

In kaj se dogaja danes?

V preteklih dneh so se v Washingtonu sestali voditelji G20 – 20 največjih svetovnih gospodarstev. Ali je to res zagotovilo, da bodo našli rešitev, ki bo najboljša za vse? Tudi če imajo to namero, se verjetno težje vživijo v gospodarstvo kake manj razvite države. In globalna kriza bo najbolj prizadela ravno države, ki so najšibkejši partnerji v svetovnem gospodarstvu.

Sestanek je bil v Washingtonu, in ne v okviru Združenih narodov, ki so ponudili, da bi srečanje gostili. Zakaj je Bush tako pohitel, da se je zasedanje zgodilo v zadnjih dneh njegovega predsedovanja? Vemo, da je v času svojih mandatov močno uveljavil glas kapitala. In kljub temu, da smo navadni ljudje mnenja, da Busha nihče ne more resno jemati, ga očitno poslušajo voditelji gospodarsko najmočnejših držav na svetu in mu je tudi tokrat uspelo uveljaviti svoje ideje. Vprašanje je, ali mu zaupamo?

Zdaj je nastopil trenutek, ko moramo začeti glasno govoriti o tem, kaj želimo navadni ljudje. Zdaj se postavljajo temelji ekonomije nove dobe . In hočeš-nočeš, ekonomija prežema vsa področja naših življenj. Ne moremo in ne smemo je več prepuščati samo ekonomistom, saj se tiče prav vsakega posameznika. Naj se zasliši tudi glas ljudi, v kakšnem svetu želimo živeti v prihodnosti.

Viri: Marjana Kos: Denar in zlato
Marjana Kos: Dancing with Money; magistrska naloga, avgust 2006

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20081116194810584







Domov
Powered By GeekLog