Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20081112202904220




Kupiti ali ne kupiti?

nedelja, 16. november 2008 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Potrošnikov, ki nastopajo le v vlogi nakupovalcev v večjih ali manjših trgovinah ali uporabnikov storitev v domači državi, je vse manj. Notranji trg Evropske unije namreč ponuja bogate možnosti nakupovanja, pri tem pa je dobro imeti nekaj znanja.

Notranji trg je eden od temeljev EU in je s svojimi 27 državami in 493 milijoni državljanov največji trg na svetu. Za njegovo delovanje in za lažje povezovanje Evrope v skupni trg so bile ustanovljene štiri svoboščine – prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala – ki se jim pridružuje še peta – prost pretok znanja.

V središču notranjega trga so potrošniki in ponudniki blaga ter storitev. Ker pa se potrošniške pravice v različnih državah članicah razlikujejo, zakonodaja EU zagotavlja, da ima potrošnik v vseh enake vsaj minimalne pravice.
Jih poznate? Če je vaš odgovor (še) ne, si oglejte kratek vodič po obstoječih pravicah in napovedanih spremembah, ki vam bo pomagal pri tem, da bo vaša izbira dobra in varna.

Izbirajte, (za)menjajte, poučite se!

EU za pravice potrošnikov – torej za varne, ugodne in poštene nakupe svojih državljanov – skrbi na štiri načine:

Vsa pravila in podpora pa so zaman, če s(m)o potrošniki neaktivni in nepoučeni.

Pri pregledovanju cen fotoaparatov v domačih in tujih trgovinah ugotovite, da bi za isti izdelek v Nemčiji plačali kar polovico manj. Kaj zdaj?

Mogoče takoj pomislite na primere, ko so se ljudje pri kupovanju prek tujih spletnih strani opekli in zato raje izberete zanesljivega domačega, a dražjega ponudnika. Toda le z malo več znanja in aktivnosti bi lahko marsikateri izdelek le z nekaj kliki našli (in kupili) po mnogo ugodnejši ceni, kot ste jo plačali sicer. Poleg tega kupljeni izdelek lahko vrnete, čeprav nima napake.

Še bolj varno nakupovanje. Kmalu!

Evropska komisija je oktobra letos objavila predlog nove direktive, ki bo omogočila tako lažje spletne kot klasične nakupe in upoštevala tudi nove oblike nakupovanja, kot sta na primer m–trgovina in spletna dražba »ebay«.

Predlagane spremembe predvidevajo: Precenimo cene!

Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije potrošnikom zagotavlja neodvisne informacije o cenah prehranskih izdelkov ter izdelkov za čiščenje in higieno in primerjalne teste kakovosti izdelkov. Za ozaveščeno izbiro in kritičen odnos do promocijskih akcij obiščite www.precenimocene.si

Kjer koli v EU ste zaščiteni kot:

  1. kupec v trgovini, prek spleta ali prek kataloga;
  2. letalski potnik;
  3. potnik, ki potuje s turistično agencijo;
  4. uporabnik finančnih storitev (pogodbo lahko prekličete v t.i. obdobju za razmislek, ki traja 14 dni oziroma 30 dni za življenjska zavarovanja in osebne pokojnine);
  5. kreditojemalec (imate pravico do predčasnega odplačila);
  6. naslovnik nepoštenega poslovnega ravnanja (zaveden zaradi lažnih trditev o učinku izdelka, prisiljen v nakup zaradi agresivnega čustvenega pritiska ...).

Ali veste,

Pravice, ki veljajo povsod v EU

Cenejša kratka sporočila in še nižje cene pogovorov pri gostovanju v tujih mobilnih omrežjih

Naslednje poletje bomo lahko iz drugih članic EU dobili in poslali več SMS sporočil, saj bodo bistveno cenejša. Evropska komisija je namreč predlagala znižanje cen kratkih sporočil med gostovanjem za 60 odstotkov. To pomeni, da bi namesto povprečnih 0,29 evra za sporočilo plačali največ 0,11 evra.
Znižanje naj bi začelo veljati 1. julija 2009, dve leti po uvedbi evrotarife, ki določa najvišjo ceno mobilnih klicev, ki jo operaterji lahko zaračunajo za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih. Cene mobilnega gostovanja – t. i. roaminga – tako ne smejo preseči 49 centov za klice v tujini in 24 centov za sprejemanje klicev v tujini, operaterji pa bodo po novem morali klice iz tujine zaračunavati po sekundah in ne minutah opravljenega pogovora, zato bodo stroški telefoniranja nižji.

Let zamuja, prtljaga je izgubljena … Kaj lahko zahtevate od letalskega prevoznika?

Turistična agencija je spremenila datum odhoda…

Spletni nakup ali kako (ni)sva kupila…

…otroškega vozička. Po obisku slovenskih trgovin sva ugotovila, da so cene otroških vozičkov precej visoke, zato sva se odločila za nakup prek spletne trgovine nemškega podjetja Kirsten Küper.
Kmalu po naročilu sva dobila voziček, a je imel napako v podvozju. Takoj sva stopila v stik s prodajalcem, ki je želel, da jim podvozje pošljeva. Podjetje je potrdilo obstoj napake in po daljšem čakanju so naju obvestili, da podvozja žal ni mogoče zamenjati, ker je proizvajalec prenehal izdelovati ta model. Ker je bil voziček popolnoma neuporaben, sva od podjetja zahtevala vračilo denarja, vendar pa odgovora nisva dobila.

Po pomoč sva se obrnila na Evropski potrošniški center v Sloveniji. Ta se je takoj povezal s centrom v Nemčiji, ki je stopil v stik s prodajalcem in zahteval vračilo denarja. Kmalu sva bila obveščena, da bova dobila povrnjeno celotno kupnino, ki sva jo plačala za voziček, pa tudi stroške, ki sva jih imela s pošiljanjem v Nemčijo. Tako sva po navodilih Evropskega potrošniškega centra v Nemčijo poslala še preostali del vozička in podatke o bančnem računu ter kmalu na račun dobila povrnjen ves denar. Z urejanjem zadeve nisem imela nobenih stroškov, saj je pomoč centra za potrošnike brezplačna.

Jana Plevel

Kolektivno delovanje potrošnikov postaja nuja

Zamislite si, da med počitnicami v eni od držav EU kupite sušilec za lase, ki se kmalu po nakupu vname. Izkaže se, da ima sušilec serijsko napako in da se enako dogaja tudi drugim kupcem. Prodajalec vam noče vrniti denarja in na voljo je samo še ena možnost – sodišče, kjer je postopek dolgotrajen in drag. Kaj zdaj?
Posameznik v praksi velikokrat sploh nima možnosti, da bi uveljavil svoje pravice, ko pa želi sprožiti postopek zaradi kršitve, pa celo ugotovi, da bi ga to stalo več kot vračilo denarja za kupljeno blago ali storitev.

Precej drugače bi bilo, če bi potrošniki s podobnimi težavami združili svoja prizadevanja za uveljavitev svojih pravic. S tem bi dosegli dvoje: postali bi močnejši sogovornik(i) in znižali bi nastale stroške. Evropska potrošniška organizacija (BEUC) zato poziva k ustanovitvi enotnega sistema za kolektivno delovanje potrošnikov na evropski ravni, torej po vsej EU. Evropska komisija je že začela razpravo o takšni obliki varstva potrošniških pravic. Tako bi potrošnikove pravice ostale enake, močno pa bi se povečala možnost uspeha v primeru, ko so pravice kršene. Sistem, ki ga predlagamo, t.i. European Group Action, bi potrošnikom pomagal v primerih, ki so preveč kompleksni ali pa bi posameznika finančno preveč obremenili. Vsebina primera pri tem ne bi igrala vloge. Skupno delovanje potrošnikov bi gotovo uspešno rešilo številne primere, poleg tega pa bi mehanizem dvignil raven zaupanja potrošnikov v čezmejno nakupovanje in izboljšal delovanje notranjega trga.

Marine Thomassin, asistentka v pravni službi Evropske potrošniške organizacije (BEUC)

V drugi članici EU kupljen pokvarjen fotoaparat – do novega brez stroškov in jezikovnih zagat

Leta 2005 sem v sosednji Avstriji kupila digitalni fotoaparat, ki je bil takrat občutno cenejši kot v Sloveniji. A veselje ni trajalo dolgo, saj se je zatikal sprožilec. Takoj sem se obrnila na bližnji pooblaščeni servis, kjer pa so se ukvarjali le z izdelki, kupljenimi v Sloveniji. Treba se je bilo torej odpraviti nazaj v avstrijsko trgovino, kjer sem se dogovorila za popravilo. Minila sta dva tedna, aparat ni bil popravljen, na moje klice se niso več odzivali. Na srečo sem se spomnila na mrežo Evropskih potrošniških centrov (ECC–Net) in se obrnila na Evropski potrošniški center (EPC) na Dunaju. Center je takoj posredoval pri trgovcu v Gradcu, od koder so mi v nekaj dneh poslali nov fotoaparat, saj prejšnji ni bil popravljiv, in mi povrnili tudi stroške, nastale zaradi vračila aparata v trgovino.

Decembra 2006 se je mreži Evropskih potrošniških centrov pridružil tudi center v Sloveniji.

Mrežo sestavljajo pisarne v vseh članicah EU, Islandiji in na Norveškem, ponujajo pa informacije o pravicah potrošnikov v EU in pomoč pri reševanju konkretnih težav pri nakupu blaga in storitev v drugi državi članici – prek spleta naročeni izdelek ni bil dostavljen, letalski prevoznik iz druge članice EU je poškodoval ali izgubil kovček, izdelek, kupljen v drugi državi EU, je imel napako, imeli ste težave s turistično agencijo iz druge države EU ipd. 

Ko v EPC na primer pokliče slovenski potrošnik, ki mu italijanski letalski prevoznik ni priznal odškodnine za izgubljeni kovček, se po pregledu dokumentacije povežemo s centrom v Italiji. Ta stopi v stik z letalskim prevoznikom, ga seznani z njegovimi dolžnostmi v primeru izgube prtljage in v potrošnikovem imenu zahteva izpolnitev zahteve. Potrošnik s tem nima nobenih stroškov niti jezikovnih težav, saj komunikacija poteka izključno s centrom v Sloveniji. Edini pogoj, da lahko centri v mreži ECC–Net pomagajo potrošnikom, je, da gre za čezmejni potrošniški spor, kar pomeni, da potrošnik in ponudnik blaga in storitev nista iz iste države članice EU. Vse storitve centrov so za potrošnike brezplačne.

Jana Huč Uršič, vodja Evropskega potrošniškega centra v Sloveniji

Evropski potrošniški center

Frankopanska 5, 1000 Ljubljana
T.: (01) 432 30 35
E.: epc@epc.si www.epc.si

Svetovalce EPC lahko pokličete ob delovnikih med 9. in 16. uro. Po predhodnem dogovoru se lahko oglasite tudi osebno.

www.euekspres.si

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20081112202904220







Domov
Powered By GeekLog