Pet vrstic davnega zapisa, ki so jih našli na drobcu lončevine, po mnenju izraelskih arheologov predstavlja najstarejši znani zapis v hebrejskem jeziku.
Črepinje je približno 30 kilometrov jugozahodno od Jeruzalema povsem po naključju našel neki najstnik.
Strokovnjaki s hebrejske univerze so starost najdbe ocenili na okoli 3.000 let, kar je kar 1.000 let pred nastankom Kumranskih rokopisov v hebrejskem jeziku, ki so jih v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja našli nedaleč od Mrtvega morja.
Med prvotnimi raziskavami najdbe so arheologi uspeli razbrati le nekaj besed, med njimi sodnik, suženj in kralj, medtem ko bodo za podrobnejše informacije o najdbi potrebne podrobne nadaljnje raziskave in analize.
Pet vrstic davnega zapisa, ki so jih našli na drobcu lončevine, po mnenju izraelskih arheologov predstavlja najstarejši znani zapis v hebrejskem jeziku. 
